kultura

Od petelinov in jelenov do levov in delfinov

14.10.2016 | 12:50 | Igor Vidmar

Petra Stipančić, avtorica razstave Podoba ali simbol, pred kantarosom, osrednjim predmetom razstave. (Foto: I. Vidmar)

Novo mesto - Drevi ob 19. uri bodo v mali dvorani Dolenjskega muzeja v Novem mestu odprli arheološko razstavo Podoba ali simbol, upodobitve živali na arheoloških predmetih. Živali so pogost motiv upodobitev na prazgodovinskih predmetih, ki so jih v minulih desetletjih izkopali novomeški arheologi in jih v svojih zbirkah hrani Dolenjski muzej. Na razstavi Podoba ali simbol, upodobitve živali na arheoloških predmetih, ki jo je v mali dvorani Dolenjskega muzeja pripravila arheologinja Petra Stipančić, bodo razstavljeni predmeti in fotografske povečave manjših predmetov in detajlov. Naši predniki so živali upodabljali kot okras, z njimi nam predstavljalo njihovo življenje in običaje, marsikdaj pa imajo upodobitve živali tudi simbolni pomen.

"Velikokrat je težko reči, ali ima podoba verski, družabni, heraldični ali samo dekorativni pomen," pravi avtorica razstave Petra Stipančić, vsekakor pa s teh upodobitev, ker pisnih virov ni, lahko dobimo najboljšo sliko o življenju v tedanjem času in dobre odgovore na vprašanja, katere živali so imeli naši predniki udomačene, katere so uporabljali pri lovu, katere so lovili ter katere so imele zanje simbolni pomen.

Živali so upodobljene na različnih predmetih in z različnimi materiali. Pogosto so s podobami živali okrašene različne posode in pokrovi ter ročaji posod, od lončenih do bronastih (situle), najdemo jih na oljenkah, na pasovih in pasnih sponah, na fibulah (sponke), zapestnicah, železnih iglah, steklenih in jantarnih jagodah, nožnicah mečev, čeladah in ne nazadnje so tedanji rokodelci podobe živali oblikovali tudi kot igrače.

"Upodobitve na arheoloških predmetih, ki jih hrani arheološki oddelek Dolenjskega muzeja Novo mesto, predstavljajo množico živalskih vrst. Kljub temu so nekatere vrste bolj pogoste in imajo pomembnejši in globlji simbolni pomen. Pri nekaterih upodobitvah takoj prepoznamo vrsto živali, upodobitve pa so lahko tudi zelo stilizirane. Živali so imele pomembno mesto v religiji naših prednikov – pomembne so bile zaradi hrane, usnja, lova in vojskovanja," pravi avtorica razstave Petra Stipančić.

Večina upodobljenih živali je bila iz vsakdanjega življenja. Zelo pogosto je bil upodobljen konj, in to kot jezdna žival ali kot zaprežen v voz. Med pticami so najbolj pogoste race in druge vodne živali pa tudi pav, petelin in ujede, ki jih najdemo na situlskih spomenikih. Poleg tega od domačih živali na prazgodovinskih upodobitvah pogosto najdemo ovna pa tudi bika, psa in mačko, od divjih pa med prizori lova jelena, košuto, kozoroga, volka, zajca in ribe v prizoru lova z mrežo, s katero so lovili tudi zajce.

Če za omenjene živali velja, da so bile del vsakdanjega življenja tedanjih prebivalcev krajev ob reki Krki, pa to zagotovo ne more veljati za delfina, upodobljenega na oljenki, leva, upodobljenega pod kipom Herkula, pa zmaja, ki skoraj zagotovo ni živel v teh krajih, in kačje glave z ovnovimi rogovi, ki je upodobljena na ročaju kantarosa.

Nekatere živali, predvsem na situlah in pasovih, so upodobljene v celoti, pogosto pa so upodobljene le njihove glave in jih največkrat prepoznamo le po značilnih atributih. Upodobitve živali so imele v večini primerov le dekorativni pomen, služile so predvsem kot okras uporabnih predmetov, ali pa so imele živalske podobe že same po sebi uporabno vrednost, na primer v obliki igrač. Kot steklene in jantarne jagode so bile živalske podobe del nakita. Nekateri predmeti, na katerih so upodobljene živali, so bili narejeni za posebne priložnosti - za pogrebe, praznike, gostije in različne druge obrede. Živalske podobe so našle svoj prostor tudi na obrednih in statusnih predmetih, kot je na primer bronasti scepter, neke vrste žezlo, insignija svečenice oziroma ženske s posebnim statusom v tedanji družbi.

Kot rečeno, je avtorica razstave Podoba ali simbol, ki bo v mali dvorani Dolenjskega muzeja odprta drevi, Petra Stipančić, avtorja razstavljenih in v dvojezični katalog uvrščenih fotografij sta Saša Fuis in Boštjan Pucelj, razstavo in katalog pa je oblikovala Maja Rudolf Markovič. Časovno obdobje, ki ga obravnava razstava, sega od bronaste in starejše ter mlajše železne dobe pa vse do antike.

‹ nazaj