gospodarstvo

Novo poslovodstvo SiDG o načrtih

6.5.2017 | 17:00 | M. Leskovšek-Svete

Novo poslovodstvo SiDG je dvočlansko. (Foto: M. L.-S.)

Kočevje - Družba Slovenski državni gozdovi, d.o.o., (SiDG) je po desetih mesecih gospodarjenja z državnimi gozdovi pod začasnim poslovodstvom z letošnjim majem dobila prvo poslovodstvo s petletnim mandatom. Novo poslovodstvo je dvočlansko, sestavljata pa ga glavni direktor za področje gozdarstva in lesarstva ter koordiniranje poslovodstva Zlatko Ficko (univ. dipl. inž. gozdarstva iz Kočevske Reke, ki je v SiDG od začetka poslovanja julija 2016 do konca aprila letos opravljal naloge poslovnega pooblaščenca za gozdarstvo in lesarstvo) in direktor za finance, računovodstvo in kontroling Dejan Kaisersberger (univ. dipl. ekonomist, ki živi v občini Šentjur pri Celju, delal pa je v več bankah, nazadnje pa bil samostojni finančni svetovalec).

»V prvem letu mandata bomo aktivno nadaljevali z oblikovanjem vseh potrebnih poslovnih procesov v družbi, potrebnimi kadrovskimi dopolnitvami in dopolnitvami tehnične opreme,« je povedal Ficko na včerajšnji tiskovni konferenci, na kateri sta člana novega poslovodstva SiDG predstavila dolgoročne in kratkoročne izzive družbe in se osebno predstavila. »V tem letu bomo tudi dokončali prevzem lastništva družbe Snežnik,« je dejal o eni od prvih nalog, ki jih bodo reševali. Prejšnji teden so, kot je povedal, podpisali pogodbo o odkupu 10 odst. delnic lastnika Gozd Ljubljana, kar je bil prvi korak k prevzemu 100-odstotnega deleža družbe Snežnik, d.d., ki je bila do 30. junija lani koncesionar in se ukvarja tako z gozdarstvom kot lesarstvom, od države kot lastnika pa pričakuje, da bo ta uredila njegov status in funkcijo. Sedaj jih čaka – in to nameravajo narediti kar se da hitro - še odkup deležev Modre Zavarovalnice in Kada, ki imata okoli 4-odstotni delež, in lastnih delnic Snežnika, s čimer bi prišli do več kot 90-odstotnega lastništva, kar pomeni, kot je dejal, da lahko ostale po predpisanem postopku iztisnejo. Po Fickovih pričakovanjih bo zgodba s Snežnikom končana septembra letos, takrat pa bo tudi znano, ali bodo Snežnik pripojili k SiDG ali pa bo samostojna organizacijska enota.

Prav tako kot bodoči status Snežnika, pa za sedaj tudi še ni znano kakšna bo nadaljnja usoda gozdno-lesnih centrov. To bo znano, kot je dejal Ficko, ko se bosta o strateškem načrtu, ki so ga izdelali in oddali na vlado pred tremi meseci, izrekli še ministrstvi za finance in gospodarstvo. Izreči se morata o tem, ali naj se SiDG ukvarja tudi z lastno proizvodnjo ali ne. »Ta zastali postopek mora novo vodstvo čim prej pognati naprej,« je poudaril Ficko in dodal, da bo to ena njihovih prvih nalog.

»V začetku mandata bomo še enkrat pregledali plan dela in predvideno dinamiko izvajanja del,« je dejal in dodal, da nameravajo do konca letošnjega leta posekati celoten razporejen in nerazporejen etat, ki ga je ZGS pripravil za letošnje leto. ZGS je za letos, kot je povedal, predvidel bistveno manjši poseg lesa, kot bi ga lahko dosegli, saj je bilo v preteklih letih posekano več lesa, kot so si zastavili, in sedaj, kot je dejal Ficko, »lovijo« plan v okviru 10-letnih etatov, ki se končuje leta 2020. Letos bo zato manj poseka in več gojitvenih in varstvenih del. »Imamo pa možnost, da to spremenimo za okoli 20 odstotkov,« je dejal o možnosti, ki jo SiDG omogoča zakonodaja glede poseka. V letošnjem letu imajo za posek predvideno 900 tisoč kubičnih metrov lesa, od katerega so 700 tisoč razdelili med okoli 200 interesentov, med tiste, ki imajo danes že sklenjene pogodbe, pa bodo razdelili še dodatnih 200 tisoč kubičnih metrov lesa iz nerazporejenega etata. »To je prvi prispevek, da bodo kupci dobili dogovorjene količine lesa,« je dejal in dodal, da sicer ne toliko, kot bi morda potrebovali, pa vendarle. Glede nerazporejene poseka, ki je posledica naravnih ujm, kot so žled, lubadar, snegolomi in podobno, pa je dejal, da se bo glede na projekcije, ki so jih prejeli s strani strokovnih služb ZGS, že kmalu pojavila kar zajetna količina lubadark. Prihodnje leto bodo, kot je povedal, posekali med 1,2 in 1,5 milijona kubikov lesa, in sicer pol listavcev, pol iglavcev.

Poleg poseka nameravajo opraviti tudi vsa potrebna vlaganja, med katere v prvi vrsti štejejo predpisan obseg gozdnogojitvenih in varstvenih del, vlaganja v gozdno infrastrukturo in vsa potrebna dela za ureditev delovišč, ki so v domeni SiDG. »Dinamiko vseh potrebnih vlaganj bomo tudi v bodoče izvajali skladno z gozdnogospodarskimi načrti,« je dejal. Kot je povedal, SiDG, ki gospodari z 235 tisoč hektarji gozdov, vidi v vlogi dobrega gospodarja z državnimi gozdovi, ki poleg osnovnih nalog in doseganja ustreznega donosa dobro opravlja tudi ostale naloge, ki so bile sicer v prvem obdobju odrinjene na stran, to pa so skrb za razvoj gozdarstva in lesarstva, spodbujanje gozdno-lesarskih verig in skrb za ohranjanje narave.

‹ nazaj