dolenjska

Nekateri si sami ne znajo prišiti niti gumba

15.9.2017 | 19:30 | S. G.

Marta Ilovar - zagnana šivilja s 17 leti prakse (Foto: L. M.)

Gradenje - Šivilj je danes malo, dobrih še manj. Marti Ilovar z Gradenj, edini šivilji v šmarješki občini, dela ne zmanjka.

Foto: L.M.

Ilovarjeva je po izobrazbi konfekcijski modelar. Je ena tistih, ki je še hodila v šiviljsko šolo v Metliko – po ukinitvi sedaj te poklicne šole na Dolenjskem žal ni. Kar deset let je delala pri odlični šivilji Faniki Godec iz Škocjana, kjer pravi, da se je veliko naučila. Zdaj je že sedem let na svojem – opogumila se je, postala samostojna podjetnica in v svojem domu odprla delavnico. Ni ji žal.

Veliko je raznih popravil, od krajšanja hlačnic, rokavov pa do menjave zadrg, krpanja lukenj na kakih delovnih kombinezonih, nekateri si pridejo prišit celo gumb. Veliko bolj ustvarjalno delo pa je kreiranje novih oblačil. Zadnje čase šiva veliko oblekic, pa kril in kostimov za razne priložnosti, moškim pa zlasti hlače. Pri njej mnogi za darila naročijo predpasnike, na katere izveze ime ali kak verz, po želji. K njej prihajajo tako domačini iz šmarješke doline kot iz Šentjerneja, Novega mesta, Ljubljane. Oblekla je že različne pevske skupine (ljudske pevke Šmarjetke, pevsko skupino Solzice), pa članice društev itd. Šiva tudi zavese, pred kratkim jih je za nov dolenjski hotel.

Vseskozi se izobražuje

Nekatere stranke blago prinesejo s seboj, spet drugim ga priskrbi sama, odvisno od želja. »Kupujem dobro blago, a ne predrago,« pravi šivilja Marta, ki je pred nekaj leti na RIC-u opravila tudi pedagoško-andragoški izpit, tako da še poučuje. Za sabo ima že nekaj delavnic in tečajev šiviljstva, za katere med gospodinjami vlada veliko zanimanja, »in že zdaj me mnoge sprašujejo, kdaj bo spet kaj. Nekatere se niso naučile le zašiti zadrge, ampak so si naredile tudi kako oblekico,« pove Marta, ki se tudi sama vsa leta izobražuje in izpopolnjuje, pri čemer ji je nepogrešljiva podpora sekcije v Območni obrtni zbornici Novo mesto. K njej v uk prihajajo tudi kake študentke oblikovanja, »saj vem, kako nujna so praktična znanja in izkušnje.«

»Moje delo mi je všeč, ker je raznoliko in pestro. Vsak nov izdelek mi je izziv,« pove Ilovarjeva, ki ji veliko pomeni tudi družina: mož Alojz, ki je zaposlen v šmarješkem Plastoformu, ter hčerki Lavra in Eva, dijakinji tehniške gimnazije v Novem mestu.

Celoten članek novinarke Lidije Markelj je na voljo v 37. številki Dolenjskega lista, z dne 14. septembra 2017.

‹ nazaj