dolenjska

FOTO: Spominska slovesnost ob 75-letnici bridkih dogodkov pri Beceletovi jami

23.9.2017 | 19:20 | M. Ž.

K spomenikoma ob vhodu Beceletove so položili venca. (Foto: M. Ž.)

Zagrad pri Otočcu - Združenje borcev za vrednote NOB Novo mesto in KO ZB NOB Otočec sta dopoldne pred Beceletovo jamo v Zagradu pri Otočcu pripravila slovesnost, s katero so se poklonili spominu na tragične dogodke izpred 75 let, ko so v bitki za svobodno domovino življenje izgubili mladi partizani.

Predsednik KO ZB NOB Otočec Alojz Jožef

»Na današnji dan pred 75 leti je bila Beceletova jama prostor tragičnega dogajanja, ko je zaradi izdaje italijanska vojska odkrila skrivališče aktivistov, ki so delovali v novomeškem okrožju. Hkrati so sovražniki odkrili tudi njihove tovariše, ki so našli zatočišče v Žlebeh. Večina aktivistov je padla pod okupatorjevimi streli, izjema je bil Vinko Paderšič - Batreja, ki je sledil Prešernovi misli 'Manj strašno je v črne zemlje krili kot so pod svetlim soncem sužni dnovi'. Prav ta verz smo izbrali za temeljno misel na eni od informativnih tabel, ki bogatijo prostor, na katerem se nahajamo in zanj želimo, da bi postal pravi spominski park, ki bi služil kot spomin in opomin, da si nikoli več ne želimo vojne. Želimo, da postane živ prostor, na katerem se bodo ustavljali pohodniki in drugi mimoidoči,« je v nagovoru številnim zbranim med drugim dejal predsednik otoških borcev Alojz Jožef.

Spominski park Beceletova jama

KO ZB Otočec je namreč v sodelovanju s krajevno skupnostjo Otočec ter ob podpori novomeške občine in Združenja ZB NOB Novo mesto uredilo Spominski park Beceletova jama, obstoječim spominskim ploščam, ki sta vpisani v register nepremične kulturne dediščine in imata od leta 1992 pomen lokalnega spomenika kulturne dediščine, so dodali še dve dodatni lični informacijski tabli in lepo uredili prostor pred jamo.

Slavnostna govornica Marjeta Bregar, kustosinja oddelka za novejšo zgodovino Dolenjskega muzeja Novo mesto, se je ozrla v čas polpretekle zgodovine in takratno dogajanje, ki je zaznamovalo življenje na Dolenjskem in v krajih okoli Otočca ter seveda tudi na dogodke, ki so se tu zgodili pred natanko pred 75. leti.

Slavnostna govornica Marjeta Bregar

»Številne operacije so Italijani izvajali med dolino spodnje Krke in reke Mirne ter na ozemlju zahodno od Novega mesta že od 12. septembra dalje. Pridružili so se jim tudi pripadniki bele garde. V okolici Hmeljnika in Starega gradu se je takrat zadrževalo večje število aktivistov OF. Ko so ti glede na koncentracijo italijanske vojske v Novem mestu uvideli, da bo to območje zajela ofenziva, so se na Runčecu blizu Hmeljnika dogovorili, da bo ena skupina pod vodstvom Bogdana Osolnika odšla na mirnopeško območje, kjer je bila ofenziva že končana, druga, ki jo je vodil Vinko Paderšič, pa naj bi nekaj kritičnih dni preživela v kraški jami v bližini domačije Beceletovih v Zagradu. Ostali aktivisti iz šentpetrskega rajona so našli zatočišča na različnih mestih – med drugim sta se dve manjši skupini zatekli v jamo v Žlebeh in v zapuščen odtočni kanal bajnofškega gradu.

Kljub temu, da je bilo to območje že pregledano, so se italijanski vojaki 23. septembra 1942 vrnili in odločili za ponovni pregled. Aktivisti so bili namreč izdani. Pod pretvezo, da se aktivistom v jami ne bo nič zgodilo, je Italijanom uspelo iz jame izvabiti vse, ki so se zadrževali notri, razen Paderšiča. Ob tem sta bila ustreljena dva italijanska vojaka. Ker se Paderšič Italijanom ni hotel predati živ, se je ustrelil sam. Leta 1951 je bil proglašen za narodnega heroja. Medtem ko se je aktivistom iz bajnofškega kanala uspelo rešiti, so aktiviste iz jame v Žlebeh zajeli italijanski vojaki.

Iz maščevanja za padla vojaka so Italijani požgali Beceletovo domačijo in ustrelili talce. Ujete aktiviste iz Beceletove jame in iz jame v Žlebeh – Vinka Kosa, Alojza Gregorčiča, Franca Sajevica, Meri Becele, Fani Krašovec, Frančiško Sajevic, Mirka Grabnarja, Franca Medveda in Janeza Kotarja so ustrelili 24. septembra 1942 v Kraševčevem borštu v neposredni bližini Otočca. Prizanesli so le noseči aktivistki, ki so jo poslali v koncentracijsko taborišče. 26. septembra pa so kot talce pri Starem gradu ustrelili še 12 zapornikov iz novomeških zaporov. Tudi člani družine Becele, oče Franc, mati Marija in sin Viktor svobode niso dočakali, prav tako kot še nekaj deset domačinov Otočca in okoliških naselij,« je podrobno orisala takratne tragične dogodke in dodala: »To je del naše zgodovine in naša dolžnost je, da se tega spominjamo in na to opozarjamo vedno znova, da se vojna ne bi ponovila!«

Novomeška četa

Zbrane sta nagovorila še predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Novo mesto Jože Florijančič in v imenu novomeške občine Dušan Kaplan, predsednik odbora za družbene dejavnosti in mestni svetnik, v programu pa so sodelovali Novomeška četa, Marija Jerele, Peter Moravec, Luka Hrovat, Gašper Kavšek, Lucije Selak ter učenci Osnovne šole Otočec Lora Kene, Neža Zupančič, Anže Plankar in Ben Kogovšek pod mentorstvom Barbare Pavlovič Plevanč.

K spominskima ploščama pri vhodu v Beceletovo jamo, posvečenima Vinku Paderšiču - Batreji in soborcem, so venec položili Tilka Bogovič, članica predsedstva Zveze borcev za vrednote NOB, Franc Becele, predstavnik družine Becele, in Slavko Peskar, predstavnik družine Medved, ter delegacija KO ZB Brusnice.

‹ nazaj