kultura

Razstava, ki predstavlja uvod v knjigo o Metliki

20.10.2017 | 17:25 | Besedilo in fotografije: M. Bezek-Jakše

Metlika - Včeraj so v Belokranjskem muzeju v Metliki predstavili knjižico in odprli razstavo (ki bo na ogled do 2. maja 2018) o protestantizmu v Metliki ob 400-letnici zagovora zadnjih protestantov iz mesta Metlika. Avtor obeh je zgodovinar Janez Weiss iz Črnomlja.

Kot je povedal Weiss, segajo prvi sledovi protestantizma v Metliki v avgust 1559, ko je skupina ljudi pregledala prevod drugega dela Svetega pisma v hrvaški jezik. Primož Trubar je namreč trdil, da je prevod Štefana Konzula iz Istre slab, a so hrvaškega jezika vešči ljudje ugotovili, da je dober.

Pogled v zgodovino

Do zadnje četrtine 16. stoletja je protestantizem povsem prevladal v mestu in njeni eliti, a tudi med manj premožnim prebivalstvom. Do leta 1598 je bila protestantska velika večina meščanov. Protestanti so tako rekoč izločili katoličane iz političnega in gospodarskega življenja v Metliki. Vendar pa prvi pregon protestantov sega že v leto 1569, leto 1598 pa pomeni dokončno prepoved pridiganja v Metliki in njeni okolici. A četudi je velika večina Metličanov leta 1602 ob obisku ljubljanskega nadškofa Tomaža Hrena prisegla katoliški veri, jih je nekaj še vedno ostalo zvestih protestantizmu. Oktobra 1615 je moralo na zagovor v Ljubljano, ker so bili osumljeni protestantizma, kar 40 Metličanov, kar je bilo največ na Kranjskem. Čeprav leta 1617 med meščanstvom na Kranjskem ni bilo več protestantov, je šlo iz Metlike na zagovor še pet meščanov, zadnja protestantka pa je bila Helena Jurašič.

Razstava predstavlja uvod v knjigo o Metliki

Kot je na odprtju razstave dejal Silvester Gaberšček, vodja sektorja za nepremično kulturno dediščino na ministrstvu za kulturo, je bila zgodovinska potreba, da so potegnili iz arhivov in iz pozabe ta del slovenske zgodovine. »Metlika je imela v tistem času pomembno težo na zemljevidu Kranjske in Evrope. Razstava in publikacija pa pripomoreta, da ohranjamo svoje korenine in da bomo čez 300, 400 let še lahko brali Trubarja v slovenščini,« je med drugim dejal Gaberšček.

Ta dogodek je bil, kot je napovedal direktorica Belokranjskega muzeja Andreja Brancelj Bednaršek, tudi uvod h knjigi o Metliki. Popestrili so ga še s koncertom pianistke Adriane Magdovski, ki ga je podarila v počastitev 500-letnice reformacije.

‹ nazaj