kultura

Vesela, ker lahko slika v ateljeju

19.11.2017 | 15:00 | Besedilo in foto: L. Markelj

Metoda Turk.

Šmarješke Toplice - Kot mnogi, se je tudi Metoda Turk šele z upokojitvijo pred šestimi leti lahko bolj posvetila svojemu velikemu hobiju, slikanju. A vzela ga je zelo resno - veliko dela in se neprestano izobražuje, tako da si danes življenja brez čopiča sploh ne predstavlja več.

Zato je zelo vesela, da si je v pritličju domače hiše v Šmarjeških Toplicah to poletje ob pomoči moža Borisa uredila atelje, kjer bo lahko nemoteno ustvarjala. Konec decembra pripravlja celo otvoritveno slovesnost, na kateri si bodo obiskovalci ogledali njeno bogato ustvarjanje.

Metoda Turk, upokojena prof. razrednega pouka, ugotavlja, da je v teh letih zelo napredovala. »Nisem zavrta, sem dojemljiva za nova znanja in nasvete. Res pa je tudi, da če čutim, da sem nekaj naslikala dobro, me kritika ne prepriča,« pove o svojem ustvarjanju. Najbolj je vesela pohvale slikarja Hama Čavrka, da njene slike živijo. »Res ima vsaka moja slika zgodbo,« pove Turkova, (#850303)

OSTAJA PRI MODERNISTIČNEM STILU

Motivno ustvarja zelo različno, od krajine do tihožitja, kot pravi sama, »bolj modernistično in sodobno. Pri svojem stilu bom ostala.« Rada ima velike formate, njene slike pa so tudi polne močnih, živih barv, zato ji mnogi priznavajo pogum. »Barve odražajo moje razpoloženje in po raznih preizkušnjah v življenju sem zelo vesela in zadovoljna oseba, kar se odraža tudi na platnu,« pravi Turkova. Na začetku je uporabljala vso paleto barv, sedaj pa se poslužuje le petih: rdeče, rumene, modre, bele in črne. Riše po plasteh, najprej pa ustvari podlago iz zemeljskih ali modrih odtenkov. Mnoge tehnike so ji blizu, največ pa slika v akrilu, akvarelu, s tušem, svinčnikom in barvniki. Kot pravi, sta ji trenutno največja izziva tehnika pastel, s katero se je resneje srečala na letošnji likovni delavnici pod vodstvom Ane Cajnko v Mokronogu, motivno pa upodabljanje portretov. Željna novih znanj se zato rada udeležuje likovnih kolonij in ekstemporov po vsej Sloveniji in v tujini - omenimo le njeno letošnje že drugo sodelovanje na likovni koloniji Slovenci v Tuzli, slikarski ekstempore Mokronog-Trebelno, kjer je dobila bronastega kresnička ter priznanja na razpisu Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Zlata paleta. Veliko razstavlja skupinsko, od lanske prve samostojne razstave v Družinski vasi pa se je do zdaj samostojno predstavila že štirikrat: dvakrat v Novem mestu in enkrat v Šmarjeških Toplicah.

Slika Novega mesta.

Metoda Turk je zelo hvaležna vsem likovnim mentorjem, s katerimi je sodelovala in pri katerih je iskala nasvet. Začela je v Likovnem kulturnem društvu Mavrica, sedaj pa je članica dveh društev likovnikov in sicer Trebnje in Mokronog. »Pomembno mi je, da se redno družim z ljudmi, ki likovno ustvarjajo, ki o tem razmišljajo in se učijo. Vse to te prisili, da napreduješ, dobivaš nove izzive,« je prepričana Turkova, ki slika skoraj vsak dan. Z ustvarjenim ni takoj zadovoljna, sliko popravlja in dodeluje, »saj želim, da se slika usede«. Sicer pa prisega na prvo kritiko svojega moža Borisa, ki jo na umetniški poti zelo podpira, ter kolegic slikark.

Turkova, ki je ilustrirala že tri otroške slikanice in je avtorica didaktične slikanice Igrajmo se, se zadnje čase ukvarja z vodenjem različnih ustvarjalnih delavnic za otroke, tudi preko novomeškega RIC-a. Decembra bodo kar tri potekale v Hiši žive dediščine v Beli Cerkvi. Ob koncu bodo nastala dela tudi razstavili.

‹ nazaj