kronika

Nikogaršnji kovček s puškama, pištolami in mino, a na njem so bile sledi

25.11.2017 | 12:00 | J. Ambrožič

Žarko Krišto je povedal, da v Nemčiji zasluži okoli 1.900 evrov na mesec, z družino živi v najetem stanovanju. (Foto: J. A.)

Brežice - Na mejnem prehodu Obrežje so policisti ob temeljitem pregledu avtobusa februarja 2013 naleteli na kovček z bogatim asortimanom orožja. V njem sta bili dve razstavljeni avtomatski puški, kalibra 7,62, tipa kalašnikov, komplet pištol različnih znamk, protipehotna mina in 100 nabojev. Ključno vprašanje je bilo, čigav je rdeči kovček.

Avtobus, ki so ga na meji vzeli pod drobnogled, je vozil na relaciji Sarajevo–Rotterdam na Nizozemskem. »Avtobus je med potjo pobiral potnike in med drugimi je v Zenici vstopil obdolžen Žarko Krišto, tam je bil naložen tudi rdeči kovček,« je med branjem obtožnice na sodišču v Brežicah povedal okrožni državni tožilec Bogdan Matjašič. Pojasnil je, da nihče od potnikov med pregledom ni rekel, da je kovček njegov, a ko so pregledali odtise na njem, se je izkazalo, da so na posameznih kosih orožja in na etiketi kovčka biološke sledi Krišta.

NAŠLI SO GA PO ŠTIRIH LETIH

Po tistem je 44-letnik, ki je bil rojen v Bosni in Hercegovini (ima hrvaško ter bosansko državljanstvo), izpuhtel. Za njim so razpisali evropski nalog za prijetje in šele letos oktobra so ga izsledili v Münchnu ter ga pripeljali v Slovenijo. »Gre za hudo kaznivo dejanje tihotapljenja večje količine orožja, za katero je zagrožena kazen do 10 let zapora. Tudi sama nevarnost tega orožja je velika, uporablja se v kriminalnem podzemlju in za teroristična dejanja, nikjer ni zavedeno in ga je težko izslediti,« je pojasnil tožilec.

Krišto je jasno povedal, da z najdenim orožjem nima nič. »Krivde ne priznam!« se je glasil njegov odgovor, sledilo pa je pojasnilo, da se je vrsto let boril v vojni, zaradi česar bi se njegovi prstni odtisi lahko znašli na orožju.

SO GA ZLORABILI?

Glede na predlagane dokaze je mogoče sklepati, da bo Krištov odvetnik Tomaž Toldi dokazoval, da tisti kovček na avtobus ni prinesel Krišto, in pri tem računal na to, da ga bo s tem lahko rešil zapora, pa tudi da se je boril med vojno v Bosni in Hercegovini, ko je bil celo ranjen (morda bi lahko kdo zlorabil njegovo kri). »Poleg tega predlagam odpravo pripora. V Nemčiji ima prijavljeno stalno bivališče, je redno zaposlen v družbi, ki opravlja prevoze za BMW. Živi s tremi otroki in ženo. Kot hrvaški državljan ne potrebuje vizuma in se lahko prosto giblje po območju EU. Odzval se bo na vsako vabilo sodišča, dovolj bo, če ga telefonsko obvestite. Če bi ostal v priporu, bi izgubil redno zaposlitev, kar bi ogrozilo obstoj njegove družine,« je dodal Toldi.

Matjašič je temu predlogu odločno nasprotoval z obrazložitvijo, da gre za hudo kaznivo dejanje, poleg tega v tej zadevi sploh še ni bil zaslišan. »Menim, da v primeru izpustitve obstaja precej velika nevarnost, da se bo postopku izogibal. Lahko se zateče v Bosno in Hercegovino, ki ni članica EU, kar pomeni, da tam ne velja evropski priporni nalog, poleg tega tudi mednarodna tiralica ne bi bila uspešna, saj Bosna in Hercegovina svojih državljanov ne izroča.«

‹ nazaj