Srednje šole v Posavju: Že vsak drugi dijak se šola izven regije

2.12.2017 | 16:15

Stališče ministrstva objabvljamo v nadaljevanju članka v aktualni tiskani izdaji Dolenjskega lista. (ilustrativna slika, arhiv DL)

Brežice - Po najnovejših podatkih brežiške ekonomske in trgovske šole je v šolskem letu 2016/2017 srednješolske programe izven Posavja obiskovalo že kar 53 odstotkov dijakov s stalnim prebivališčem v eni izmed šestih posavskih občin. Kot poudarjajo na šoli, je to alarmanten podatek, ki razkriva, da posavska mladina v primerjavi z vrstniki drugih regij nima enakih možnosti glede izbire podobnih srednješolskih programov v domačem okolju.

S problematiko, da se že vsak drugi dijak šola izven regije, se v Posavju ubadajo in na to tudi opozarjajo že nekaj let. Odliv dijakov je med največjimi v Sloveniji, zmanjšali pa bi ga lahko z odobritvijo nekaterih novih programov v naslednjem šolskem letu. Brežiška ekonomska in trgovska šola je državo za razpis programov zdravstvene nege in bolničarja, ki ju izvajajo v vseh regijah z bolnišnicami razen v Posavju, prvič zaprosila že leta 2006. Tudi brežiška gimnazija je na šolsko ministrstvo vlogo za športni oddelek letos oddala že tretjič, a do sedaj za to ni bilo posluha.

Kot poudarjajo na ekonomski in trgovski šoli, šola ostaja napol prazna, saj novincem ne morejo ponuditi dovolj raznovrstnih in atraktivnih programov. »Obrobne regije ostajajo brez določenih srednješolskih programov, v večjih pa se kljub restriktivni politiki ministrstva občasno razpiše kakšen dodaten oddelek na prav teh izobraževalnih smereh. Posledici diskriminacije posavskih srednješolcev bosta lahko tudi izseljevanje in praznjenje obmejne regije,« opozarjajo.

Te ugotovitve veljajo tudi za programa zdravstvene nege in bolničarja. V lanskem šolskem letu se je v obeh želenih programih izven regije šolalo 167 posavskih dijakov, podatke statističnega urada navaja ravnateljica brežiške ekonomske in trgovske šole Mojca Tomažin, in dodaja, da je to več kot polovica dijakov, ki obiskujejo šolo – teh je trenutno 276. »Verjetno bi se za ta dva programa zaradi bližine odločil še kdo, ki se sedaj ne. Poleg tega naše analize kažejo, da se dijaki, če je program na voljo v regiji, v veliki večini odločajo, da se v enak program ne bodo vozili izven regije,« pravi Tomažinova. Njihovo pobudo o novih programih podpirajo tudi v brežiški bolnišnici, kar nam je potrdila direktorica Anica Hribar. »Sodelovali bi lahko tako pri izvedbi programa kot tudi prakse. Z nekaterimi šolami to že počnemo,« je dejala direktorica in dodala, da bolnišnica takšen kader potrebuje.

ENAKOMEREN RAZVOJ

Tudi na brežiški gimnaziji pravijo, da imajo pri ustanovitvi športnega oddelka široko strokovno, politično in tudi drugo javno podporo v Posavju. »Na terenu poslušamo in poskušamo zbrati predloge. Zadnje čase je največ zanimanja po športnem oddelku,« pravi ravnatelj Uroš Škof, ki poudarja, da poleg Posavja športnega oddelka med slovenskimi regiji nima le še primorsko-notranjsko območje. Vzpostavitev novega gimnazijskega programa bi po njegovem pritegnila in zadržala mlade Posavce, ki se resno ukvarjajo s športom. Ti se sedaj večkrat odločajo za vpis v športni razred v Novem mestu, Celju ali Ljubljani, nekateri med njimi pa zaradi lažje organiziranosti pouka celo zamenjajo matični klub. Z željo, da bi jih zadržali doma, so novemu gimnazijskemu programu naklonjeni tudi v številnih posavskih društvih, klubih in športnih zvezah. Na šoli predvidevajo oddelek z osemnajstimi dijaki. Tako Škof kot tudi Tomažinova izpostavljata, da se dogaja centralizacija, pristojno ministrstvo pa bi moralo bolj skrbeti za enakomeren razvoj regij. »Mladi bi morali imeti podobne možnosti pri izbiri programov,« dodaja Škof.

Precejšen odliv posavskih dijakov, ki se šolajo zunaj regije, ima za šole tudi negativne finančne posledice. Zaradi manjšega vpisa dobivajo manj denarja, zato ponujajo čedalje manj nadstandardnih storitev. »Smo v začaranem krogu, ki bi ga lahko razbili z uvedbo novih programov,« pravi Škof. Ali bo ministrstvo ugodilo predlogu obeh šol, bo znano januarja, ko bodo objavili, katerim šolam bodo z novim šolskim letom odobrili nove programe.

Za komentar, zakaj v Posavju ne odobrijo predlaganih programov, smo se obrnili na šolsko ministrstvo, vendar odgovora do konca uredništva nismo prejeli.

POLNI TEHNIČNI PROGRAMI

Ali imajo potrebe po novih programih, smo povprašali tudi še nekatere ostale posavske šole. Direktorica Šolskega centra Krško-Sevnica Erna Župan Pirkovič je dejala, da imajo na tehnične programe, ki jih izobražujejo, precejšen vpis. Zaradi potreb trga bi po njenem v prihodnje morda razmišljali o programu za papirničarja. »Ker gre za majhne potrebe, je vprašanje, ali je takšen program sploh upravičen,« se sprašuje direktorica omenjenega šolskega centra. Z dobrim vpisom dijakov se lahko pohvalijo tudi v srednji šoli Sevnica, kjer poučujejo programa mizar in frizer. Ravnatelj Matjaž Prestor pravi, da bi nove programe težko uvrstili v že obstoječe izobraževanje, saj tudi nimajo potrebnih prostorov. »S stoenajstimi dijaki smo že sedaj blizu zgornje meje,« dodaja. Bodo pa po novem letu na šoli začeli usposabljanje petnajstih proizvodnih tekstilnih delavcev, ki jih bodo dobili z območnega zavoda za zaposlovanje. »Gre za težje zaposljive ljudi, ki jih bomo za potrebe delodajalcev ustrezno izobrazili,« pojasnjuje Prestor.

Članek je bil objavljen v 47. številki Dolenjskega lista z dne, 23.11.2017.

Rok Nose

Komentiraj prispevek