dolenjska

Pouk prvič poteka izven prostorov matične šole

15.1.2018 | 08:40 | R. N.

Trebanjska osnovna šola, ki je ena največjih v Sloveniji, se sooča s precejšnjo prostorsko stisko.

Poleg prostorske stiske je težava tudi premalo parkirnih mest pred šolo.

Trebnje - Trebanjska osnovna šola, ki je ena največjih v Sloveniji, se sooča s precejšnjo prostorsko stisko. V tem šolskem letu trije oddelki četrtega razreda gostujejo v prostorih Centra za izobraževanje in kulturo (CIK) Trebnje, kar je po besedah ravnatelja šole Rada Kostrevca sploh prvič, da pouk poteka izven prostorov matične šole.

»V okviru danih možnosti smo omogočili nemoteno izvedbo vzgojno-izobraževalnega dela in učenci v tem smislu niso nič prikrajšani,« poudarja ravnatelj in dodaja, da so bile za normalen potek pouka sicer potrebne nekatere prilagoditve. »Prilagoditi je bilo treba prevoz malice in urediti vse potrebno, da lahko učenci pridejo na kosilo v matično šolo. Gre bolj za organizacijske težave, ki pa ne pomenijo slabše kakovosti pouka.« Večina staršev razume trenutne razmere, ki niso idealne. A nekateri se vseeno pritožujejo in poskušajo šoli naprtiti odgovornost tudi za težave, ki izhajajo iz problemov, za katere šola sploh ni pristojna, pravi Kostrevc, ki zato poziva občino, da čim prej najde rešitev, ki bo vzdržna tudi na daljši rok.

Po podatkih šole se število učencev, če gledamo samo matično šolo v Trebnjem, v zadnjih šestih letih povečuje. Na začetku šolskega leta 2012/2013 je imela šola 702 učenca, v letošnjem šolskem letu pa jo obiskuje 792 učencev. Če k temu prištejemo še podružnice, ima šola letos skupaj 963 učencev. Po mnenju ravnatelja prostorska stiska ni nastala samo zaradi povečanega števila učencev, temveč se je treba zavedati tudi, da je bila šola zgrajena za potrebe osemletke, njen program pa je bil po vsebinski in tudi po organizacijski plati precej drugačen od današnje devetletke. »Devetletni program osnovne šole, v katerega je naša šola tudi zaradi prostorskih pogojev vstopila med zadnjimi, je prinesel eno generacijo učencev več, diferenciacijo in s tem manjše učne skupine za izvedbo pouka pri slovenščini, matematiki in angleščini v 7., 8. in 9. razredu, v manjšem deležu tudi v 4. in 5. razredu, delitev učencev na izvedbene skupine pri pouku športa, tehnike in tehnologije, gospodinjstva, računalništva, deloma tudi umetnosti,« pojasnjuje Kostrevc. Več je tudi obveznih izbirnih predmetov v tretjem triletju in neobveznih izbirnih vsebin po celi osnovnošolski vertikali. Poleg tega so z novim programom spremenili tudi podaljšano bivanje od 1. do 5. razreda, jutranje varstvo za učence 1. razreda in še zajeten kup dejavnosti, ki prostorsko obremenjujejo šolo, dodaja ravnatelj.

Občina zaspala pri reševanju prostorske stiske?

Svetnik Gregor Kaplan, ki že dolgo časa opozarja na ta problem, je prepričan, da je občina pri njegovem reševanju zaspala. »Da je nastala prostorska stiska in se vlečejo ad hoc rešitve občine, je nedopustno.« Po njegovem mnenju je rešitev preprosta in nujna. Občina potrebuje novo osnovno šolo, do takrat pa bi pomanjkanje prostorov v trebanjski osnovni šoli lahko začasno rešili tudi s kontejnersko modularno gradnjo, poudarja.

Župan Alojzij Kastelic na drugi strani odgovarja, da je trenutno gostovanje treh oddelkov v prostorih CIK-a dobra začasna rešitev in v isti sapi dodaja, da na občini že razmišljajo o trajnejših rešitvah. Ena izmed možnosti je, da del učencev preusmerijo v podružnično šolo v Dolenji Nemški vasi, ki bi jo nekoliko povečali. Po besedah župana so že poskušali pridobiti zemljišča, a se lastnik s ceno 40 evrov na kvadratni meter ni strinjal, zato bodo z njim v naslednjih tednih nadaljevali pogovore. Za šolo bi dogradili prizidek, v katerem bi bila najmanj dva oddelka vsakega razreda. »To pomeni, da bi dobili nove prostore za okoli 400 učencev. Trebnje se razvija in v prihodnje bo treba nekaj narediti,« je prepričan župan, ki se zaveda, da je naložba odvisna tudi od tega, ali bodo uspešni na kakšnem razpisu države. Trebanjska občina je po njegovih besedah v zadnjih desetih letih veliko pozornosti namenila predvsem predšolskemu varstvu, saj so s petnajstih prišli na okoli štirideset oddelkov.

Druga možnost, o kateri so razpravljali tudi na občinskem svetu, je nadzidava matične šole v Trebnjem. Občina je že naročila študijo, s katero bodo preverili statičnost in nosilnost betonskih plošč. »Tako bomo videli, ali je to sploh smiselno in predvsem varno,« pravi Kastelic. Šola, kot pravi, potrebuje predvsem manjše učilnice za individualno pomoč, če želi zadržati trenutni nivo znanja.

Skupen šolski okoliš

Vse to so dolgoročne rešitve, a potrebni bodo hitri ukrepi, kajti po besedah Kostrevca bo v naslednjem šolskem letu prostorska stiska samo še večja. »Če bo zelo hudo, bomo spremenili skupen šolski okoliš. Podružnično šolo v Šentlovrencu bomo priključili osnovni šoli v Velikemu Gabru,« pravi župan. Z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport so sporočili, da se občina lahko samostojno odloča za spremembo šolskega okoliša. Z vprašanjem, kaj bi to pomenilo za Osnovno šolo Veliki Gaber, smo se obrnili na ravnatelja Gregorja Udovča, ki je dejal, da bi s tem lahko zapolnili oddelke v posameznih razredih. »A potem bomo mi imeli težavo, ker bomo polni. Prostora za morebitne nove oddelke pa tudi na naši šoli nimamo,« poudarja. Nekaj prostora bi se sprostilo, če bi dva oddelka vrtca, ki sta v šolskih prostorih, preselili kam drugam, a dokler ne bo zgrajen nov vrtec, je o tem nesmiselno razmišljati.

Članek je bil objavljen v Dolenjskem listu, 4. januarja 2018

‹ nazaj