posavje

Dokončno protipoplavno varnost naj bi prinesla državna hidrološka študija

21.1.2018 | 12:30

Kostanjevica v septembrskih poplavah. (Foto: Ž. S, arhiv DL)

Kostanjevica na Krki - V Kostanjevici na Krki so zaradi izpostavljenega položaja na rečnem otoku in vse pogostejših poplav v zadnjih dveh letih izvedli več ukrepov za okrepitev protipoplavne varnosti, ki pa, kot meni župan Ladko Petretič, ne bodo zadostovali. Kostanjevičani si njeno dokončno ureditev obetajo od hidrološke študije za porečje Krke, ki jo pripravlja država.

Petretič je ob nedavnem srečanju posavskih županov z novinarji za STA povedal, da je država za urejanje kostanjeviške protipoplavne varnosti do zdaj namenila približno 600.000 evrov, med drugim pa so se s tem denarjem lotili rečnega poglabljanja, urejanja rečnih nabrežij in gradnje manjšega nasipa na najbolj izpostavljenem delu otoka.

Da bi kostanjeviški otok še bolj zavarovali proti poplavam, bi po njegovem morali očistiti tudi Krkino dolvodno strugo, hkrati pa mokrišča bližnjega Krakovskega gozda izrabiti za razlivne površine. Prva dolvodna ureditvena dela načrtujejo še letos, država pa jim je zanje obljubila približno pol milijona evrov.

Ureditev razlivnih površin in poglobitev dolvodne Krkine struge do njenega izliva v Savo sicer pričakujejo od hidrološke študije za porečje Krke, ki jo pripravlja država. Glede razlivnih površin v Krakovskem gozdu, ki bi ugodno vplivale tudi na raven podtalnice in rast tamkajšnjega hrastovega gozda, pa je dejal, da bi morali predvsem očistiti jarke za odtok voda narasle Krke in izkopati dodatne.

(Foto: Ž. S, arhiv DL)

Da bi vse uredili in Kostanjevico na Krki dokončno zavarovali pred visokimi vodami, bo potreben vsaj še en občinski mandat, je ocenil Petretič.

Po njegovih podatkih so se dozdajšnjih ukrepov lotili s sodelovanjem ministrstva za okolje in prostor ter Direkcije RS za vode. Krkino strugo so s poglabljanjem olajšali za približno 50.000 kubičnih metrov odvečnega mulja, ki so ga porabili v sekundarne namene, hkrati pa so rečna in druga obrežja očistili odvečnega rastja, naplavin ter podrtega drevja in jih, kjer je bilo potrebno, ojačali.

Kostanjevičani so se tudi skupaj s sosednjimi občinami in z Zavodom za gozdove Slovenije vključili v večletni projekt, v okviru katerega nameravajo bližnji Krakovski gozd izkoristiti kot površino za razlivanje odvečne vode.

Z omenjenim projektom bodo na območju mokriščnega Krakovskega gozda, katerega del je zaščiten kot pragozdni rezervat, prispevali tudi k ohranjanju tamkajšnjega črnega hrasta. Omenjeni večmilijonski projekt nameravajo izpeljati v prihodnjih predvidoma štirih letih, pri njegovi izvedbi pa v glavnini računajo na mednarodno denarno pomoč v okviru programa Life.

‹ nazaj