dolenjska

Z dobrim gospodarjem je napredek kmetije več kot očiten

22.1.2018 | 08:40 | Besedilo in foto: L. Markelj

  Simona in Jože Globevnik v hlevu med svojimi pujski, za katere lepo skrbita.

  Simona in Jože Globevnik v hlevu med svojimi pujski, za katere lepo skrbita.

Škocjan - 27 let je že, odkar je Globevnikovo kmetijo od očeta prevzel sin Jože. V tem času se je zelo razširila in napredovala, Jože pa dokazuje, da je dober in odgovoren gospodar. Seveda brez podpore žene Simone in pomoči vse družine ne bi šlo.

Kmetija, ki je bila na začetku le živinorejska, je od leta 1990 postala še prašičjerejska, predvsem pa se je zelo povečala.

»Ko sem začel, smo imeli osem hektarov zemlje, danes jo imamo 80 - 40 lastne in 40 v najemu in sicer kar v štirih občinah. Za toliko živine je treba namreč pridelati veliko krme,« pove gospodar Jože Globevnik in takoj doda, da je bila zadnja letina slaba, zaradi pozebe in pozneje predvsem zaradi hude suše. Namesto 12 do 13 ton suhega zrnja so pridelali polovico manj, kljub temu, da so se na sušo pripravili, sejali zgodaj in odporne sorte. Kot pove gospodinja Simona, so k sreči imeli nekaj rezerv, sicer pa so morali koruzo tudi dokupiti, v glavnem iz Posavja. Tudi pri travi ni dosti bolje - sena je bilo polovico, otave komaj deset odstotkov od običajne letine. V glavnem mrvo balirajo - sami, suho ali na pol suho, odvisno od vremena, a trudijo se, da jo čim več posušijo, saj je za živino bolj zdrava. Imajo tudi mešalnico za krmila.

Simona in Jože Globevnik

Simona in Jože Globevnik

GOVEDO ČEZ LETO NA PAŠI

Sicer pa govedo čim več pasejo, saj je Globevnikova kmetija že nekaj let vključena v program dobrobit živali. Država namreč spodbuja izboljšanje pogojev reje in posledično tudi bolj kvalitetno hrano. Sem npr. sodi, da so živali čim več na prostem, oz. da imajo dovolj veliko površino za gibanje. Tako se Globevnikove kraje dojilje - imajo jih okrog 35 - ter biki (med njimi sta dva plemenska) od aprila do novembra v glavnem pasejo na 15 hektarih pašnikov. Skrbijo le, da krave skotijo doma. Kot pravi Simona Globevnik, ki je tudi predsednica Društva podeželskih žena Škocjan, je zato živina veliko bolj zdrava in odporna. Globevnikovi govedo v glavnem prodajo, skrbijo le za obnovo svoje črede, in seveda se trudijo za dobro plemensko robo.

V Globevnikovih svinjakih s pujski je vedno živahno - imajo kar 145 plemenskih svinj in 800 pujskov.

V Globevnikovih svinjakih s pujski je vedno živahno - imajo kar 145 plemenskih svinj in 800 pujskov.

Pestro pa je tudi v njihovih svinjakih, kjer imajo urejeno delno avtomatsko krmljenje, peč na sekance pa segreva vse svinjake in tudi sušilnico zrnja. Stalež plemenskih svinj je okrog 145, okrog 800 pa imajo majhnih pujskov, ki jih zredijo do 30 kilogramov. Pol jih gre za klanje, pri čemer sodelujejo s privatnimi klavci in manjšimi klavnicami in zadrugami, polovico jih prodajo za pitance, pretežno posameznim kmetom in to skoraj po vsej Sloveniji, od Bele krajine do Primorske in Gorenjske. Poleg vsega dela je veliko tudi administrativnega, saj imeti tolikšno kmetijo je, kot imeti podjetje. Za vsako svinjo je treba voditi evidenco, za krave spet register in tu je gospodinja Simona nepogrešljiva. Kontrole so stroge, enkrat letno imajo pregled gospodarstva.

DELA VEDNO VELIKO

Dela je na tako veliki kmetiji, kot je Globevnikova, vsak dan veliko, a z dobro voljo gre. K sreči pomaga vsa družina, saj sta Jože in Simona svoje otroke naučila delati. Jože, ki je po poklicu lesni tehnik dela zdaj doma, Peter, ki je izobrazil za kmetijskega tehnika, pa hodi v službo. Martin je dijak kmetijske šole in bo postal mesar - morda bo nekoč na kmetiji vzpostavil še klavnico, kot jo je z mesnico imel njegov praded. Najmlajša Ana Marija je še osnovnošolka.

Gospodar Jože, ki se ljubiteljsko ukvarja tudi s čebelarstvom, pove, da je kmet od vseh deležnikov v procesu pridelave hrane na najslabšem. Vseskozi mora dohodek vlagati nazaj, pa naj bodo to hlevi, oz. traktorji in stroji, potem pa je odvisen še od vremena, ki je iz leta v leto bolj muhasto, ter od živali, ki na travnikih in njivah delajo škodo, kot so npr. divjad, bobri itd. A treba je vztrajati, brez nič ni nič, se nasmejeta Jože in Simona, ki po staležu prašičev sodita med deset največjih privatnih rejcev v Sloveniji.

‹ nazaj

Galerija (5)

GLOBEVNIK002
GLOBEVNIK003
GLOBEVNIK004
GLOBEVNIK005
GLOBEVNIK006

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava