dolenjska

Sobivanje lahko podaljša obdobje samostojnosti

22.2.2018 | 14:35 | B. Blaić

Okroglo mizo je vodil psiholog Aco Prosnik (desno), ob njem Lidija Stebernak, Alenka Ogrin in direktor novomeškega Rica Gregor Sepaher. (Foto: B. B.)

Foto: B. B.

Novo mesto - Slovenci postajamo vse starejša družba in zagotavljanje primernih bivalnih razmer za starejšo populacijo bi moral postati naš skupni cilj, je na okrogli mizi v sklopu projekta Sobivamo včeraj v Novem mestu poudarila državna sekretarka na ministrstvu za okolje in prostor Lidija Stebernak.

»Za institucionalizirano bivanje starejših je v Sloveniji dokaj dobro poskrbljeno, manjka pa nam okvir, ki bi urejal bivanje starejših v obdobju, ko so ti še samostojni, potrebujejo pa socialno vključenost in podporo okolja,« pravi Stebernakova.

Možnosti samostojnega, a še vedno kakovostnega bivanja starejših je na dobro obiskani okrogli mizi v prostorih Društva upokojencev Novo mesto predstavila Alenka Ogrin iz Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS). Kot je dejala, smo Slovenci zaradi velikega deleža lastniških stanovanj – kar 89-odst. starejših je lastnikov nepremičnine, v kateri prebivajo - na svoje domove zelo navezani, nepremičnine pa najpogosteje hranimo za potomce.

A življenje starostnika v veliki družinski hiši po odselitvi otrok, ali v visokem nadstropju bloka brez dvigala, je lahko precejšnje breme, zato se velja vprašati, kako bivalno okolje prilagoditi dejanskim potrebam.  

Stanovanjske skupnosti starejših

Praksa sobivanja starejših je ponekod v tujini že precej razvita. Na Dunaju npr., pripoveduje Ogrinova, se starejši lahko vselijo v prilagojena stanovanja z velikimi skupnimi prostori in kuhinjo z več kuhališči, vsak stanovalec pa ima svojo sobo in kopalnico. Lastnik teh stanovanj je mesto Dunaj, upravljanje pa so prek koncesije zaupali nevladnim organizacijam.

Nekaj podobnega že obstaja tudi v Sloveniji. V Davči v  okolici Škofje Loke je zasebnik v hišo za prebivanje starejših preuredil nekdanji hotel, v katerem je zdaj deset sob s kopalnicami in skupnimi prostori v pritličju. »V tem primeru je lastnik nepremičnine zasebnik in morebiten pomislek, ki se pri tem poraja, je dolgoročnost takega prebivanja, saj si lastnik lahko tudi premisli in stavbo nameni čemu drugemu. Nihče noče biti poskusni zajček in najbrž bi se za tako obliko bivanja lažje odločili, če bo jo ponujala javna ustanova,« pravi Ogrinova.

In kaj se bo v času bivanja v taki skupnosti dogajalo z našo nepremičnino? Ogrinova predlaga njeno oddajanje, s prihodkom od najemnine pa si lahko član take bivalne skupnosti krije strošek prebivanja v njej.

Kot je povedala vodja sektorja za stanovanja na ministrstvu za okolje in prostor Vesna Dragan, ki je tudi vodja projekta Sobivajmo, bo javna služba za najemniško upravljanje, ki ji bodo starejši lahko zaupali oddajanje njihovih nepremičnin, zaživela že to pomlad, organizirati pa jo nameravajo v okviru stanovanjskega sklada. Poleg tega bodo v sklopu projekta Sobivamo v vseh slovenskih mestnih občinah v kratkem vzpostavili infotočke, kjer bodo starejši lahko dobili vse informacije v zvezi z alternativnimi načini (so)bivanja, je še povedala Draganova.

Kmalu oskrbovana stanovanja

Poleg tega na mestni občini Novo mesto tečejo tudi aktivnosti v zvezi z gradnjo oskrbovanih stanovanj v Novem mestu. Kot je povedal vodja občinskega urada za prostor in razvoj Iztok Kovačič, se o tem pogovarjajo z Nepremičninskim skladom pokojninskega in invalidskega zavarovanja, kot možne lokacije pa je omenil zemljišče ob Domu starejših občanov, Jakčevo cesto, lokacijo ob Seidlovi cesti in lokacijo ob Krki v Bršljinu.

S konkretnimi postopki za izvedbo načrtov bodo predvidoma začeli letos, tako da bi bila stanovanja lahko zgrajena do leta 2020.

‹ nazaj