dolenjska

Šentjernejska kanalizacijska zgodba še ni končana

16.3.2018 | 10:40 | Besedilo in foto: L. Markelj

Robert Bizjak pred šentjernejskimi občinskimi svetniki.

Šentjernej - V šentjernejski občini so že dolgo nezadovoljni s koncesionarjem za zbiranje, odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda, to je WTEWasserWTechnik GmbH, s katerim so koncesijsko pogodbo sklenili leta 2011. Koncesionarja se želijo rešiti z odkupom koncesije in to dejavnost prenesti na kako javno podjetje.

Kot pravi župan Radko Luzar, »smo dolžni najti najcenejšo rešitev za občane«. A pove, da je problem pri odkupu koncesije financiranje. Občina je koncesionarju od 2,5 milijona evrov dolžna sedaj še okrog 2,1 milijona evrov. Verjetno je treba računati tudi na odškodnino. Ker občina lastnih sredstev nima, zaradi prezadolženosti pa tudi ne more priti do kredita, vidijo priložnost, da se za te namene zadolži komunalno podjetje Ekološka družba Šentjernej, ki je v stoodstotni občinski lasti. Občina sedaj čaka ponudbe bank.

PLAN KONCESIONARJA NISO SPREJELI

Robert in Anže Bizjak iz ČD - SHW Kranjska Gora.

Robert Bizjak, direktor koncesionarja, komunalnega podjetja iz Kranjske Gore, ki se sedaj imenuje Čista dolina - SHW, je na zadnji občinski seji svetnikom predstavil letni program dela za 2018, ki pa ga po živahni razpravi niso sprejeli. Proti je glasovalo sedem svetnikov, štirje so bili za, eden se je vzdržal.

Bizjak je povedal, da načrtujejo pozitivno poslovanje v letu 2018, več kot polovica stroškov je fiksnih, zagotovil pa je tudi, da se obnašajo racionalno. Na vprašanje svetnika Andreja Mikca, ali so pripravljeni kaj narediti, da bi bili cenejši, je Bizjak odgovoril, da je to odvisno od lastnikov, ki so o tem že debatirali, a niso bili za znižanje obrestne mere. »A mišljenja se spreminjajo, velja še poskusiti,« je dejal

ZAKAJ KANALIZACIJSKI SISTEM NI V NAJEMU?

Jože Simončič

Največ vprašanj v zvezi s to temo je imel svetnik Jože Simončič iz SLS, ki ves mandat s seje na sejo opozarja, naj občinsko vodstvo že reši to problematiko in naredi korak v pravo smer.

»Osnovna vprašanja so: zakaj na kanalizacijski sistem v prvi fazi, to je center Šentjerneja z okoliškimi vasmi, niso priključeni vsi, ki bi že morali biti; zakaj dopuščajo, da so nekateri priključeni na črno; zakaj nekateri še vedno niso plačali komunalnega prispevka? Zaradi tega je oškodovan proračun. Pomembno vprašanje je tudi, zakaj občina, ki je kanalizacijski sistem zgradila z evropskimi sredstvi in za katerega je tehnični prevzem že zdavnaj narejen, že tri leta ne pripravi pogodbe in da sistem koncesionarju v najem, ta pa ga sedaj zaradi tega uporablja zastonj. Tako občina izgublja letno za več kot 50 tisoč evrov od koncesionarja, ki bi jih morala vložiti v vzpostavitev kanalizacijske infrastrukture na podeželju izven Šentjerneja.

Simončič pove še, da občina sedaj iz proračuna nezakonito plačuje koncesionarju nekatere stroške obratovanja čistilne naprave, ki so sicer predmet koncesijske pogodbe, vendar bi morale biti v proračunu opredeljene kot subvencija, ki je lahko namenjena izključno gospodinjstvom, in ne gospodarstvu.

ZA VSE OBČANE ENAKO

Radko Luzar

Simončič, ki poudarja, da so v njihovi svetniški skupini SLS absolutno za izboljšanje stanja na tem področju, »a vse podatke je treba dati na mizo, jamčiti, da so predlagane rešitve zakonite in ekonomsko upravičene. Šele potem pride na vrsto odločanje, ali je odkup koncesije sploh realna in boljša pot ali ne,« izpostavlja tudi problem reševanja komunalne urejenosti na podeželju, kjer bodo najverjetneje prišle v poštev predvsem male čistilne naprave.

Tudi župan Radko Luzar zagotavlja, da mora biti občina do vseh občanov enaka, kar pomeni, da bo morala del občinskega proračuna seveda v prihodnjih letih nameniti tudi za to. Očitno bo šentjernejska »kanalizacijska zgodba« še zelo napeta.

‹ nazaj