dolenjska

Katainen: Evropa potrebuje več znanja, pa tudi mišic

13.4.2018 | 13:30 | Boris Blaić

Podpredsednik evropske komisije Jyrki Katainen v Novem mestu. (Foto: B. B.)

Novo mesto - V sklopu delovnega obiska Slovenije se je podpredsednik evropske komisije (EK) Jyrki Katainen včeraj udeležil Dialoga o prihodnosti EU, ki sta ga v prostorih Univerze v Novem mestu organizirala predstavništvo EK v Sloveniji in Razvojni center Novo mesto.

Debata je bila tudi interaktivno podprta, tako da so udeleženci lahko sproti odgovarjali na nekatere anketna vprašanj. Na prvo, kam naj EU v prihodnosti vlaga več sredstev, je bil najpogostejši odgovor v raziskave in razvoj. »S tem bi se kar strinjal, sam pa bi dodal še izobraževanje,« pravi podpredsednik Katainen, ki je v EK zadolžen za področja delovnih mest, rasti, naložb in konkurenčnosti. Kot je poudaril, nas namreč v prihodnosti čakata dva nova »mega trenda« - krožno gospodarstvo in umetna inteligenca, ki, sploh slednja, poleg številnih izboljšav s seboj prinašata tudi mnoge izzive, saj Evropa na tem področju zaostaja za nekaterimi drugimi silami.

»Na spremembe moramo biti pripravljeni, a dokler bo imela kar četrtina odraslih Evropejcev težave s pismenostjo, je težko pričakovati, da bodo pridobivali potrebna nova znanja. Zato je izobraževanje zelo pomembna tema in Slovenija je v tem smislu v dobrem položaju. Seveda se da še bolje, a vaš izobraževalni sistem je zelo dober,« ocenjuje Katainen, ki je v svojem nastopu predvsem odgovarjal na vprašanja iz občinstva.

Najuspešnejše družbe so tolerantne

Ta so naslavljala najrazličnejše teme, od vprašanja migrantov, zaposlovanja, brexita, univerzalnega temeljnega dohodka, geopolitičnih odnosov, itd.. Glede migrantov je Katainen dejal, da nekatere članice njihov prihod razumejo kot del rešitve za pomanjkanje lastne delovne sile, da pa kulturne razlike v nekaterih državah predstavljajo večje težave kot v drugih. Poudaril je, da integracija migrantov v trg dela pomeni tudi njihovo integracijo v družbo in da so najbolj razviti deli sveta tolerantni in večkulturni, hkrati pa priznal, da je domet evropske integracijske politike omejen na podporo tem procesom, ki so v pretežni meri v domeni držav članic.  

Poštena obdavčitev za vse

Pri drugem anketnem vprašanju, na katerem področju naj EU v prihodnosti krepi svoje pristojnosti, je največ udeležencev razprave odgovorilo, da na varnostnem in obrambnem. »To je kar razumljivo,« pravi Katainen in dodaja, da bi klasičnim grožnjam tu veljalo dodati tudi spletna tveganja, vpliv tretjih strani v volilno dogajanje posamezne države in uporabo osebnih podatkov posameznikov za napačne namene. »Pomembno področje, kjer bi morala EU krepiti pristojnosti, se mi zdijo tudi davki. Če imamo enotni trg, je prav, da imajo podjetja na njem enake možnosti, kar pomeni tudi pošteno obdavčitev za vse. Evropska komisija ima na tem področju že nekaj konkretnih predlogov.«

Katainen je med drugim govoril tudi o novem Evropskem skladu za strateške naložbe (EFSI), v katerega je dejavno vključena tudi Evropska investicijska banka, namenjen pa je projektom z višjim tveganjem. Glede posledic izstopa Velike Britanije na proračun EU je dejal, da bo brexit povzročil predvidoma 20 milijard nižje prihodke, predlog EK pa gre v smer, da bi polovico manjkajočega zneska prispevale države članice, preostalo polovico pa bi komisija privarčevala s krčenjem nekaterih programov, predvsem iz naslova kmetijske in kohezijske politike, ki predstavljata 70 odst. celotnega proračuna. »Zagotovo ne bomo zmanjševali sredstev za raziskave in razvoj ter za programe Erasmus +, prej nasprotno,« je zagotovil Katainen.

»Populizem me resnično skrbi«

Glede zaostrovanja v mednarodni trgovini in groženj z unilateralno uvedbo carin, ki prihajajo predvsem z one strani Atlantika, Katainen pravi, da se nikakor ne more strinjati z ameriškim predsednikom Trumpom, da bi trgovinske vojne lahko prinesla karkoli dobrega, hkrati pa priznava, da obstajajo odprta vprašanja, denimo subvencioniran izvoz kitajskega jekla in aluminija v Evropo, ki pa jih je treba reševati na drugačne načine.

O evroskepticizmu, ki je zadnja leta dobil krila, je dejal, da s tem ni načeloma nič narobe, da ima vsak lahko svoje mnenje, »problem pa nastane, ko se te ideje začnejo povezovati s populizmom, ki spodkopava temeljne vrednote liberalne demokracije in demokratične institucije. To me resnično skrbi.« Na očitek, da je populizem v tudi porastu zato, ker je Evropa pozabila na malega človeka, hkrati pa se ne zmore soočiti z globalnimi makroekonomskimi izzivi, Katainen odgovarja, da so nizke plače v številnih državah pomembno vprašanje, da pa EU pri določanju minimalnih plač nima kompetenc. »Naš domet je, da to temo osvetlimo in izpostavimo kot problem.« Glede globalne vloge EU pa je dejal, da bi unija poleg nedvomne gospodarske moči, s katero razpolaga, potrebovala tudi »mišice« oz. vojaško moč. »Če 27 članic meni, da bi morala Evropa podpreti konkretna mirovna prizadevanja, potem bi si morale države tudi razdeliti stroške za to,« pravi Katainen.

‹ nazaj