kronika

Izbil mu je zob, a ne bo odgovarjal, ker ni bil prišteven

22.5.2018 | 17:00 | Janja Ambrožič

Incident se je zgodil na banki sredi Šentjerneja. (Foto: J. A.)

Šentjernej, Novo mesto - Na nas se je obrnil bralec in jezno opozoril, da nekaterim v tej državi pač ni treba odgovarjati za svoje dejanja. »Kdor ima potrdilo, da ni prišteven, lahko počne, kar hoče! To je svinjarija!«

Pokazal nam je tudi papirje, iz katerih je razvidno, da je pred skoraj dvema letoma M. G. v prostorih NLB v Šentjerneju z eno roko prijel za vrat A. G., z drugo roko pa ga je udaril, pri čemer mu je izbil zob. Zadevo so obravnavali policisti, začel se je postopek, a po tistem, ko sta dva sodna izvedenca s področja psihiatrije napisala, da v času storitve kaznivega dejanja M. G. ni mogel imeti v oblasti svojega ravnanja in je bila pri njem zmožnost razumevanja lastnih dejanj prizadeta v bistveni meri, je tožilstvo umaknilo obtožni predlog.

To je pomenilo, da bi se kazenski postopek zaradi povzročitve lahkih telesnih poškodb nadaljeval le, če bi se gospod, ki je bil dejansko žrtev, odločil za pregon na lastne stroške. »Izvedeli smo, da so možnosti za uspeh na sodišču v takšnih primerih zelo majhne, poleg tega je bil storilec človek, ki je na socialni podpori,« je še povedal naš sogovornik.

HOČEVAR: PRIŠTEVNOST UGOTAVLJA IZVEDENEC

Vodja novomeškega tožilstva Srečko Hočevar je najprej opozoril na določbo kazenskega zakonika, ki pravi, da kdor ob storitvi dejanja ni bil prišteven, ni kriv. »Tožilstvo v takšnih primerih od pregona ne odstopa sistematično, temveč je neprištevnost treba ugotoviti z izvedencem. V konkretnem primeru je bilo to storjeno celo z dvema izvedencema.«

Tudi on je potrdil domnevo našega bralca, namreč da oškodovanec, ki bi sam prevzel pregon neprištevnega obdolženca, na sodišču najverjetneje ne bo uspešen. Pojasnil pa je, da se sme storilcu, ki ni kriv, ker ob storitvi protipravnega dejanja ni bil prišteven, izreči varnostni ukrep. V primeru kaznivih dejanj, ko se izreka kazen zapora enega leta ali več, se izreče obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu, če se na podlagi teže storjenega dejanja in stopnje storilčeve duševne motenosti ugotovi, da bi na prostosti lahko storil kakšno hudo kaznivo dejanje zoper življenje, telo, spolno nedotakljivost ali premoženje in da je tako nevarnost mogoče odpraviti le z zdravljenjem in varstvom v forenzičnem psihiatričnem oddelku zdravstvenega zavoda, ki ustreza posebnim varnostnim pogojem (ta ukrep traja največ pet let).

Sicer lahko sodišče takšnim osebam izreče tudi obvezno psihiatrično zdravljenje na prostosti, če ugotovi, da je to potrebno in da zadostuje zato, da storilec ne bo ponavljal hujših kaznivih dejanj. »V konkretnem primeru sta dva izvedenca podala mnenje, da obdolženec kot osebnost ni nagnjen k nasilju, zanj je primerno ambulantno psihiatrično zdravljenje v obsegu, kot ga je že deležen. Z redno psihiatrično ambulantno obravnavo in rednim jemanjem zdravil je verjetnost ponovitve kaznivih dejanj z elementi nasilja majhna. Ker izvedenca nista podala mnenja, da bi lahko obdolženec, ki se že prostovoljno ambulantno psihiatrično zdravi, na prostosti ponavljal hujša kazniva dejanja, je bilo treba obtožni predlog zoper obdolženca umakniti,« je dodal Hočevar.

LAHKO ZAHTEVA ODŠKODNINO

Tudi predsednica novomeškega okrajnega sodišča Andreja Beg je uvodoma opozorila na to, kar pravi kazenski zakonik: "Kriv je storilec, ki je bil ob storitvi kaznivega dejanja prišteven in je ravnal z naklepom ali iz malomarnosti, pri tem pa se je zavedal ali bi se moral in mogel zavedati, da ravna v nasprotju s pravom, in če niso podani razlogi, ki izključujejo krivdo."

V tem primeru, ki ga opisujemo, glede na ugotovitve izvedencev storilec za svoje ravnanje ne more biti kaznovan pred sodiščem. »Oškodovanec ima možnost, da morebitno odškodnino zahteva v civilnem postopku,« je dodala.

Izvedeli smo še, da sta zoper M. G. pred okrajnim sodiščem v Novem mestu pravnomočno končana dva postopka. V prvem primeru je šlo za kaznivo dejanje grožnje in mu je bila izrečena pogojna obsodba z varstvenim nadzorstvom. V drugem primeru pa mu je bil za kaznivo dejanje razžalitve izrečen sodni opomin.

»Glede na izrečene sankcije in iz podatkov spisov je razvidno, da je bila z mnenji izvedencev ugotovljena storilčeva bistveno zmanjšana prištevnost, saj sicer ne bi mogel biti spoznan za krivega,« je še pojasnila predsednica novomeškega okrajnega sodišča.

Članek je bil objavljen v Dolenjskem listu 17. maja 2018.

‹ nazaj