kultura

Poleg slik tudi poslikana oblačila

7.9.2018 | 19:00 | Besedilo in fotografije: Valentina Vidmar

Skupinska, pet metrov visoka slika Društva likovnikov Krško - OKO, obešena na vhodu Kulturnega doma.

Foto: Jernej Bizjak

Krško - Društvo likovnikov Krško – OKO je včeraj odprlo skupinsko slikarsko razstavo z naslovom Izpovedne obešanke svetlobe in občutkov. Razstavo sestavljajo abstraktna dela članov društva pod vodstvom mentorice sevniške slikarke Jerce Šantej. Letos so morali razstavni prostor razširiti, saj so poleg slik na velikih platnih razstavili poslikana oblačila, ki so bila poleg tega, da so visela na ogled, tudi uniforma članov na prireditvi.

Nekaj besed o nastajanju in abstraktni vsebini slik je povedala predsednica društva Branka Benje. Razložila je, da abstraktno slikarstvo ne predstavlja vizualnega sveta, temveč gre za likovne prvine, nepredmetne oblike ter njihove odnose, v katerih je izražen duhovni svet, ki nagovarja gledalca brez navezovanja na vizualno resničnost.

Delavnice so konec maja in v začetku junija potekale na Bočju pri zidanici članice Suzane Zupančič. Člani so se sestajali dvakrat tedensko, ustvarjali na travi, v senci dreves in vinske trte. Prvi dan so vsi udeleženci, vsak s svojim lončkom barve, ustvarjali veliko pet metrov visoko sliko na velikem platnu, ki je obešena na vhodu Kulturnega doma, kasneje pa v manjših formatih vsak svojo sliko.

Mentorica Jerca Šantej je opisala esenco razstave kot energijo in duh, ki je viden na slikah, na katerih je pri vsaki sliki posebej ujet poseben trenutek, vsak na svojem prostoru. Nekateri trenutki so ujeti na travniku, drugi na cesti in drugje, a vsi z veseljem in dobro energijo. Člani so se tudi odločili, da pod slike ni potrebno podpisati posamičnih avtorjev, saj so se vsi posamezniki v društvu zlili v eno skupno energijo.

Razstava se ne imenuje Izpovedne obešanke svetlobe in občutkov kar tako. Ustvarjalci so želeli prikazati, da svetloba ni potrebna samo za vid in gledanje, ampak da ta v organizmu sproži tudi procese, ki omogočajo ugodno psihično in fizično počutje ter posledično sproži ustvarjalnost.

Živahen del odprtja pisane razstave je bil nastop sina članice društva, Matjaža Zupančiča, ki je bil vseskozi prisoten tudi pri procesu nastajanja slik, ob tej priložnosti pa je ob spremstvu učiteljev Branke Žičkar, Robija Pirca in Mitje Režmana zaigral na harmoniko. Matjaž, ki se igranja harmonike uči pri učitelju Stanislavu Cetina, obiskuje Glasbeno šolo Krško, ki je edina glasbena šola v Sloveniji, ki poučuje učence s posebnimi potrebami.

‹ nazaj