dolenjska

Poznate skrivnosti kovanja konj? Razkriva jih mladi kovač David Hočevar!

13.1.2019 | 15:00 | Besedilo in fotografije: Janja Ambrožič

Podkev velja za simbol sreče skoraj po vsem svetu. Legenda pravi, da je sveti Dunstan v 10. stoletju ugnal hudiča, ki se je ujel v podkev, zato naj bi podkev nad vhodnimi vrati hišo varovala pred zlom. Pri nas podkev simbolizira tudi sožitje med človekom in konjem.

V konjih in podkvah je svojo srečo našel tudi 30-letni David Hočevar z Brezove Rebri v žužemberški občini. Doma so imeli konje, že odkar pomni. Ko jih je bilo treba podkovati, je prišel kovač, on pa ga je opazoval in se navduševal nad njegovim delom. Pri 17 letih ga je potegnilo v podkovno kovaštvo.

IZOBRAŽUJE SE NA SEMINARJIH

»Najprej sem se učil pri kovaču Marjanu Štampeku iz Dobruške vasi, ki je koval naše konje, zdaj pa hodim na različne seminarje, ki jih vodijo mojstri iz tujine. Izšolal sem se za strojnega mehanika. Lahko povem, da so Angleži najboljši kovači na svetu. Letos smo ustanovili tudi Združenje podkovskih kovačev Slovenije, predsednik je moj učitelj Štampek. Cilj združenja je, da se slovenske podkovske kovače čim bolj izobrazi, ker dejansko pri nas ne obstaja podkovska šola, vsak lahko odpre obrt in dela. Želimo dvigniti nivo znanja med kovači. Vse druge države imajo sistem šolanja za ta poklic, pri nas in proti Balkanu pa jih ni.«

Trenutno je v združenju 15 kovačev, kar predstavlja večino tistih, ki se v Sloveniji profesionalno ukvarjajo s kovanjem konj. »Kakšnih 20 kovačev nas je v državi, ki se poznamo s terena. No, je pa veliko še takih, ki delajo sami zase doma,« doda.

POSLEDICE NAPAK NOSIJO KONJI

Omeni, da kovanje konj ni tako enostavno, kot si ljudje predstavljajo, zato se tudi zavzema za sistematično šolanje. Namreč, če nekdo delo opravi neprofesionalno, se konjem lahko naredi velika škoda. »Osnovna napaka je, da žebelj zabiješ v živi del kopita, kar žival zelo boli. Pogosta napaka so tudi narobe obrezana kopita, kar dolgoročno tudi prinaša poškodbe.«

Pojasni, da je kopito zelo kompleksno, zato mora kovač dobro poznati njegovo zgradbo, saj je treba podkev pritrditi na mrtvi del, ki ni nič širši od enega centimetra.

»Pomembni so milimetri, zadeti moraš na pravo mesto, sicer ima konj težave.«

DELOVNIH KONJEV NI VEČ, SO PA ŠPORTNI

Hočevar kuje v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki jo je registriral. Nad povpraševanjem se sploh ne pritožuje. »Dela je veliko. Sicer v Sloveniji ni več konjev, ki bi jih uporabljali za delo, je pa veliko športnih, ki tekmujejo v preskakovanju ovir, dresuri, endurancu ... Večina teh je podkovanih.«

Zakaj je pomembno, da je konj podkovan? »Konji, ki se veliko gibljejo po makadamu ali pesku, si obrabijo kopita. To pomeni, da jih začne bosti in ne morejo hoditi. Ravno zato jih je treba podkovati. Na mehkem terenu so nekateri tudi bosi, a večina lastnikov, ki jih uporablja za šport, jih podkuje.«

NA ŠEST DO OSEM TEDNOV

Konji kovača potrebujejo na šest do osem tednov. »Najprej je treba podkev odstraniti in spodrezati kopito. Ker to ves čas raste in se pod podkvijo ne obrablja. Če je stara podkev še dobra, jo lahko daš nazaj, sicer jo zamenjaš.«

Konji imajo lahko podkovani le sprednji nogi ali pa vse štiri. O tem odloči lastnik.

Če je v preteklosti veljalo, da so konji hodili h kovačem, pa je danes situacija obrnjena. »V kombiju s seboj vozim mobilno delavnico, v kateri imam vse, kar potrebujem za kovanje, zato lahko grem kamorkoli. Potem pokaže svoje pripomočke: plinsko peč, nakovalo, kladivo, različne dimenzije klešč, posebne žeblje ...

Hitro opazimo, da ima čez navadne hlače oblečene še ene. Te ga obvarujejo pred vročino. »To je predpasnik. Lahko se ga kupi v tujini ali naroči, da ti ga kdo sešije. Tega sem naredil sam.«

ZIMSKI ČEVLJI

Ali tudi konji pozimi dobijo posebne čevlje? »Lahko. Pozimi lahko med podkev in kopito namestimo gumo ali usnje, da se sneg ne nabira v kopita.«

Jasno je, da vsi ljudje nimamo enakih čevljev, in tudi pri konjih velja, da vsi ne nosijo enakih podkev. Obstajajo različne dimenzije in sogovornik pojasni, da so narejene po številkah, ki ustrezajo različnim oblikam kopit. Večino tistih, ki jih namesti »strankam«, kupi v Angliji, sicer jih zna izdelovati tudi sam. Je pa to precej zamudno delo.

KOVAŠKA TEKMOVANJA

»Ko hodim na kovaška tekmovanja na Madžarsko in v Avstrijo, tekmujem tudi v ročni izdelavi podkev, to je ena od disciplin. Te tekme trajajo dva dni.«

Na terenu za vsakega konja porabi eno uro do uro in 20 minut, odvisno od tega, kako zahteven je.

S svojimi štirinožnimi strankami nima večjih težav. »S konji, ki se redno kujejo, ni nobenega problema. Samo pogledaš ga v nogo in jo že sam dvigne. Seveda to velja za živali, s katerimi lastniki lepo ravnajo.«

Kot je zapisano v uvodu, podkve prinašajo srečo in včasih je bilo mogoče podkve najti na cestah, kjer so hodili konji. »Načeloma konji ne izgubljajo podkev, se pa lahko zgodi, če se kam zataknejo. Konji, ki imajo težave, morajo imeti daljše podkve, pri teh pa je večja verjetnost, da se bodo zataknile in odpadle.«

Da vendarle ne prikrajša ljudi, ki si želijo imeti podkve doma, izdeluje tudi manjše podkve za prodajo. Celo v obliki srca.

Sicer tudi sam tekmuje v endurancu, gre za vzdržljivostne tekme, ko tekmovalci na konjih premagajo tudi 120 kilometrov.

Hočevarju je bilo življenje s konji položeno v zibelko, in ko ga človek opazuje pri delu, komunikaciji s konji, se nehote spomni filma Šepetati konjem, v katerem Robert Redford spreobrne napornega konja. Obema je skupno to, da na neki poseben, umirjen način pristopata do živali, ki se v hipu raznežijo.

Članek je bil objavljen v prilogi Živa, ki je izšla skupaj z Dolenjskim listom 25. oktobra 2018.

‹ nazaj