posavje

Če bi se Churchill odločil drugače ...

27.4.2019 | 21:00 | I. Vidmar

Bogomir Gorjan - Bogo: Do upora ni prišlo kar tako. (Foto: I. Vidmar)

Sromlje - Na današnji dan pred natanko petinsedemdesetimi leti so se na Kozjanskem združile tri partizanske čete in prerasle v Kozjanski odred. Pomembna tričetrtstoletna obletnica je tako dala tradicionalni proslavi ob dnevu upora proti okupatorju na Sromljah še poseben pečat.

"Današnji, pogosto politično motivirani poskusi spreminjanja zgodovine govorijo veliko o ideologijah tistega časa, ki jih ponujajo kot priročno in verodostojno orodje za vrednotenje Osvobodilne fronte in NOB ter še bolj za opravičevanje dejanj okupatorjevih pomagačev. Ampak takšna instant razlaga zgodovine je slepa in zgrešena in še posebej boleča za mnoge naše prednike in borce, ki se niso nikoli ukvarjali s politiko in ideologijami in niso mogli biti po tej plati prav nikomur trn v peti, a so bili vseeno izgnani iz svojih domov, deportirani v tuje dežele in v taborišča samo zato, ker so bili Slovenci. Če bi tako zgrešeno, kot to počno sedanji spreminjevalci, tedaj razmišljali zavezniki, na primer Churchill, ki se je odločil, da bo na območju nekdanje Jugoslavije sodeloval s partizani in ne s kom drugim, bi zgodovina zagotovo ubrala neko drugo, črno pot. Praznik upora proti okupatorju, obletnica ustanovitve Kozjanskega odreda in osvoboditve Brežic danes ni zgolj oddaljen spomin na dogodke, ki so tok zgodovine Slovencev obračale v smer ustanovitve lastne države, ampak je tudi trenutek, ko se na podlagi zgodovinske izkušnje zazremo v prihodnost. Nekateri opozarjajo, da je slika evropskega političnega prostora vse bolj podobna tisti v tridesetih letih - krepijo se stranke in politiki, ki boljšo prihodnost na subtilen način ponujajo v obliki razdvajanja, neenakopravnosti in nestrpnosti, kot da za mir ne bi bila potrebna družbena blaginja, pravičnost in dostojno življenje vseh, ne pa človeška različnost, verska pripadnost ali narodno poreklo," je med drugim v slavnostnem govoru dejal poslanec državnega zbora Igor Zorčič in spomnil tudi na nedavno hujskaško izjavo predsednika evropskega parlamenta Tajanija.

Častni gost prireditve je bil nekdanji komisar Kozjanskega odreda šetindevetdesetletni Bogomir Gorjan - Bogo, ki je v svojem govoru opozoril na izselitve in večletno trpljenje izgnanih prebivalcev teh krajev, preden so se lahko vrnili v domovino: "Rad bi videl vse te stare ljudi tukaj skupaj zbrane, kajti njihova zasluga, da danes živimo v združeni Evropi kot eden od enakopravnih narodov, je neizmerna. Prva nesreča je bila sama okupacija, ko so Nemci, Italijani in Madžari razkosali našo domovino in v obupu nismo vedeli, kako naprej. Druga velika nesreča pa nas je doletela, ko smo uvideli, da imajo Nemci namen Slovence preseliti. Najprej so preselili duhovnike, učitelje in izobražence potem pa še vse ostale. Ljudje so se uprli. Do upora ni prišlo kar tako. Uprli so s, ker so videli, da je to edini način za preživetje, in še to le v primeru, če mogočna Hitlerjeva vojska ne bo zmagala v Evropi. Na naši strani so bili Amerikanci, Angleži in demokratične sile drugih evropskih narodov. Vojna je bil huda, trajala je dolgo in predolgo in je zahtevala preveč žrtev. Vodstvo osvobodilnega gibanja se je tedaj zavedalo, da tudi svoboda ne pomeni veliko, če ni ljudi, ki bi to svobodo uživali. Ta konec naše domovine je dal največ žrtev. Tudi Kozjanski odred je bil v bitkah zelo razredčen, ta zemlja pa je bila prepojena s krvjo najboljših ljudi," je med drugim povedal Bogomir Gorjan - Bogo. 

Proslavo so popestril sromeljski moški pevski zbor in mladi glasbeniki, zbrane pa so nagovorili tudi predsednik brežiškega združenja za vrednote NOB Stane Preskar, predsednik krajevne skupnosti Sromlje Ferdo Pinterič in brežiška podžupanja Katja Čanžar. Ob tej priložnosti so položili venec ob spomeniku, posvečenemu ustanovitvi Kozjanskega odreda.

‹ nazaj