Izpostavljeno
Najbolj brano
Dolenjska
sobota, 18. maj 2024
06:00 Naravovarstvena ekskurzija - Slivnica in Cerkniško jezero, zbor pred Planetom Tuš Novo mesto
07:00 Pohod na Snežnik (1796 m), zbor pred OŠ Bršljin Novo mesto
09:00 Delavnica izdelave kostuma: čevlji, Dolenjski muzej Novo mesto
10:00 Mednarodni muzejski dan (delavnice in javna vodstva), Dolenjski muzej Novo mesto
10:00 Vodena vadba na Trim stezi Novo mesto, Olimpijski center Novo mesto
VečBela krajina
sobota, 18. maj 2024
09:00 Orhidejada v Krajinskem parku Lahinja - voden pohod, zbor pred info točko Veliki Nerajec
10:00 - 23:55 Vinska vigred v Metliki, različna prizorišča Metlika
nedelja, 19. maj 2024
10:00 Memorial Ivana Vidmarja – 20. pokal Bele krajine v zračnih bojih, Modelarsko letališče Drage pri Semiču
10:00 - 22:00 Vinska vigred v Metliki, različna prizorišča Metlika
ponedeljek, 20. maj 2024
18:00 Čebela Medela - otroška predstava, KC Semič
VečPosavje
sobota, 18. maj 2024
09:00 Pohod po Krekovih stezicah, zbor pri Gostilni Repovž Šentjanž
10:00 Dan odprtih vrat, grad Podsreda
19:00 Pesem Posavja 2024 - 2. koncert, župnijska cerkev Boštanj
19:00 Premiera gledališkega dela v izvedbi dramske sekcije KD Leskovec pri Krškem ''Denar z neba'', OŠ Leskovec pri Krškem
19:00 Vejžde žur 2024, pri bazenu Sevnica
Več3.8.2019 | 16:00 | M. Ž, STA
Ljubljana - Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je v petek objavil nove, sedemmesečne podatke o obolelih z mišjo mrzlico. Do 1. avgusta je inštitut za mikrobiologijo epidemiološki službi prijavil 204 potrjene primere, je poročala STA. Največ je bilo v Prekmurju in na Dolenjskem, za kar je je med drugim krivo tudi vreme, najmanj pa na Goriškem in v Zasavju.
Kot je za STA pojasnila specialistka epidemiologije Tatjana Frelih, predvidevajo, da je v naravnih žariščih mišje mrzlice na območjih Dolenjske in Prekmurja prišlo do povečane populacijske gostote prenašalk virusa mišje mrzlice, torej miši in voluharic, kar je omogočilo uspešno širjenje virusa med glodavci in posledično na ljudi.
»Na ta pojav so vplivali vremenski pogoji (mila zima, zadosti padavin), predvsem pa razpoložljivost hrane na tem območju. Znano je, da prav izobilje hrane vpliva na eksplozijo populacije nekaterih glodavcev, ki se običajno pojavlja neenakomerno v različnih časovnih razmikih in na različnih območjih,« je izpostavila strokovnjakinja.
Hemoragična mrzlica z renalnim sindromom ali t. i. mišja mrzlica se sicer pojavlja vsako leto, njene izbruhe pa beležijo ciklično. Porast mišje mrzlice so tako zabeležili v letih 2008, 2012 in 2017, ciklično vsakih 5-7 let torej. Kot so mediji minule dni že izpostavili, pa je število obolelih letos preseglo vse omenjene izbruhe. Zadnji smrtni primer so sicer zabeležili leta 2009, so bili pa vsi letošnji oboleli potrebovali bolnišnično oskrbo.
Virus kroži v naravnih žariščih predvsem med glodavci, kot so miši, voluharji in podgane, ki so kronični nosilci. Povečano število obolenj je običajno povezano s povečanim številom glodavcev. "Ljudje smo naključni gostitelji virusa. Bolezen se z glodavca na človeka prenese preko vdihavanja virusov, ki se nahajajo v delcih izločkov glodavcev. S temi se okužijo hrana, voda in okolje. Bolezen se ne prenaša s človeka na človeka," so še pojasnili na NIJZ.
Slika 1: Slika je ilustrativna (Foto: Arhiv DL)
Povezane objave
Ocene komentarjev