dolenjska

Praznujemo dan samostojnosti in enotnosti, pa tudi god sv. Štefana

26.12.2019 | 09:15 | M. M., STA

ilustrativna slika (Foto: arhiv DL)

Šentjernej - V spomin na plebiscitarno odločitev za samostojno Slovenijo leta 1990 danes praznujemo dan samostojnosti in enotnosti. Ob današnjem godu sv. Štefana, izročilnega zavetnika konj, ki ga kristjani slavijo kot prvega mučenca, pa se bo na Dolenjskem, v Beli krajini, Posavju in drugje po državi zvrstila še vrsta blagoslovov konj.

V uradu predsednika države Boruta Pahorja bodo državni praznik znova počastili z dnevom odprtih vrat, Pahor pa bo obiskovalce tudi nagovoril. Pred predsedniško palačo bo postrojena častna straža garde Slovenske vojske.

Letos sicer mineva 29 let od prelomnega 23. decembra 1990, ko se je na plebiscitu skoraj 90 odstotkov vseh volilnih upravičencev odločilo za samostojno Slovenijo. Rezultate plebiscita so uradno razglasili tri dni pozneje, zato 26. decembra zaznamujemo državni praznik, dan samostojnosti in enotnosti, ki je tudi dela prost dan.

Na plebiscitu je glasovalo 93,2 odstotka vseh volilnih upravičencev, od katerih se jih je za osamosvojitev izreklo 95 odstotkov - ali 88,5 odstotka vseh. Da je plebiscit uspel, je bilo znano že nekaj po 22. uri, ko so prešteli okoli 60 odstotkov glasov. Predsednik Demosa Jože Pučnik je takrat izrekel znameniti stavek, da Jugoslavije ni več in da gre zdaj za Slovenijo.

Letošnja osrednja državna proslava je bila že v ponedeljek v ljubljanskem Cankarjevem domu. Pahor je v govoru spomnil, da je bila enotnost na plebiscitu odločilna za ustanovitev države in njeno enotno vojaško obrambo. Takšne enotnosti po njegovih besedah Slovenija danes ne potrebuje, potrebuje pa več dialoga in sodelovanja.

Pred proslavo so praznik s slavnostno sejo zaznamovali tudi v državnem zboru, predsednik vlade Marjan Šarec pa je na Brdu pri Kranju sprejel svojce padlih in ranjenih v vojni za Slovenijo leta 1991.

Tudi tradicionalni blagoslovi konj

Najmnožičnejši tradicionalni zbor Štefanovo 2019 prirejajo v Dolenji Stari vasi pri Šentjerneju, kjer se običajno zbere več kot 150 konjenikov.

V Šentjerneju, kjer prostovoljsko Gasilsko društvo Dolenja Stara vas in domača občina prirejata tradicionalni 161. blagoslov konj, so se konjeniki zbrali na hipodromu, konjeniška povorka pa se bo okoli 9.30 odpravila proti cerkvi sv. Frančiška Ksaverja - ki stoji na mestu nekdanje cerkve sv. Štefana - v Dolenji Stari vasi, kjer se bo ob 10. uri začel omenjeni obred.

Šentjernejski prireditelji so še sporočili, da bo za cesto od tamkajšnjega hipodroma do Osnovne šole Šentjernej med 9.30 in 10.30 veljala popolna zapora motornega prometa. Promet bo oviran tudi pri bencinski črpalki. Usmerjali ga bodo redarji in policisti. Prireditev se bo končala ob 11.30, so še dodali.

Konje bodo danes blagoslavljali še v Gorenjih Sušicah pri Dolenjskih Toplicah, v Semiču, Šentrupertu na Dolenjskem, Šentjanžu na Dolenjskem, v Goriški vasi pri Škocjanu, v Štefanu pri Trebnjem, v Posavju v Kapelah in Pišecah, v Harijah v Brkinih, v Vipavi, Laškem, na Dovjem pri Kranjski gori, v Blejski Dobravi, pri dvorcu Rakičan v Prekmurju in še drugje po državi.

Sv. Štefan je bil jeruzalemski diakon, ki so ga zaradi oznanjanja krščanske vere obsodili na smrt s kamenjanjem, za zavetnika konj in živine na splošno pa so ga v srednji in severni Evropi razglasili, ker je nadomestil neko pogansko božanstvo, ki je indoevropskim ljudstvom varovalo konje ter živino.

Po legendi naj bi sv. Štefan z znamenjem križa ukrotil divjega konja, s čimer je, kot je v Prazničnem letu Slovencev zapisal etnolog Niko Kuret, v očeh ljudstva prevzel zavezništvo nad konji. Blagoslov konj ob njegovem godovanju prvič omenja nek rokopis iz Triera v Nemčiji iz 10. stoletja, na slovenskih tleh pa je o tem obredu v Nevljah pri Kamniku in na Kranjskem prvi poročal polihistor Janez Vajkard Valvasor.

‹ nazaj