dolenjska

Alojz si je razkužilo naredil kar sam

16.3.2020 | 12:35 | Besedilo in fotografije: Boris Blaić

Ljudi je danes na novomeški  tržnici manj kot običajno, saj so si zaloge večinoma naredili že med vikendom.

Prodaja v petek in soboto je bila neverjetna, pravi Irena Pust Rangus.

Ljudje hrano potrebujejo in če želijo, jo lahko pripeljem tudi na dom, poudarja Mojca Kramarič.

Alojz Škrbina ve, kako se je treba razkužiti.

Mestno jedro je opustelo, gostinski lokali so zaprti.

Kdaj bodo spet prišli gosti, ne ve nihče.

V lekarne lahko vstopamo le posamično, zato ljudje čakajo zunaj.

Arheologi na Rozmanovi ulici delajo.

Javni uradi delajo v omejenem obsegu. Na upravni enoti izvajajo le nujne zadeve in po predhodnem dogovoru.

Novo mesto - Javno življenje v Sloveniji se je v veliki meri ustavilo. Šole, vrtci in gostinski lokali so zaprti, javni uradi delujejo le izjemoma in po predhodnem dogovoru, ulice so skoraj prazne. Tudi gneče v trgovinah, ki so bile še pred nekaj dnevi oblegane, skorajda ni.

No, vse vendarle ne stoji. Podjetja delajo, čeprav se med ljudmi ni na medmrežju pojavlja vse več pozivov, da bi bilo dobro zapreti tudi to. Odprte so trgovine, kot smo lahko opazili, ne le živilske, pa tudi tržnice.

Na novomeški tržnici je ponedeljek tržni dan in tudi današnji ni izjema. Tudi kupcev je bilo okoli 9. ure kar nekaj, a manj kot običajno.

Raje na tržnico kot v trgovino

»V petek in soboto je bilo ogromno ljudi. Delali so si zaloge zdaj pa se umirja,« nam je povedala branjevka Irena Pust Rangus, ki na novomeško tržnico prihaja iz Radovlje v šmarješki občini. Prodaja vse vrste domačih izdelkov: zelenjavo, mesnine, kislo zelje in repo, pa tudi rože in sadike. »Strah je seveda prisoten, a uporabljam rokavice in razkužilo ter ohranjam razdaljo do strank. Danes bom prej zaprla kot običajno,« pripoveduje.

Tudi stranke so nekoliko bolj na trnih. »Malo me je strah. Raje grem na tržnico po zelenjavo kot v trgovino po italijansko solato,« pravi upokojenka Rozi Golob iz Novega mesta.

Namočiti motike

»Zdi se mi, da se ljudje počutijo bolj varne na tržnici kot v trgovini. Manj gneče je, pa še na prostem smo,« potrdi branjevka Mojca Kramarič, ki na novomeško tržnico prihaja iz Metlike. Prodaja predvsem kruh in pecivo. »Dokler bomo zdravi bomo delali. Ljudje hrano potrebujejo in če želijo, jo lahko pripeljem tudi na dom. Zbiramo tudi naročila za velikonočne potice,« pripoveduje.

Ker je iz Metlike, smo jo povprašali tudi o tamkajšnjih razmerah. Pravi, da se je prva panika na sončni strani Gorjancev že precej umirila. »Okuženi ljudje so v karanteni, mi pa se moramo držati navodil in skrbeti za sebe. Zmanjšali smo stike, uporabljamo zaščitno opremo in se držimo navodil. Ljudje že delajo na njivah. Pravijo, da je treba namočiti motike, da ne bodo razrahljanje. Letos bo najbrž obdelana tudi tista zemlja, ki je bila zadnja leta zaraščena, saj ne vemo, kaj bo prinesla prihodnost,« razmišlja Kramaričeva.

Razkužuje roke in grlo

Tudi Alojz Škrbina iz Vinice pri Šmarjeti je na stojnico postavil svoje izdelke. Na tržnico prihaja ob ponedeljkih in petkih, ob sobotah in nedeljah pa je v novomeški Qlandii. »V petek in soboto smo prodali zelo veliko, medtem ko je bila Qlandia v nedeljo že skoraj povsem prazna. Pri Intersparu je še bilo nekaj ljudi, drugje pa skoraj nič. Bliža se velika noč in ljudje povprašujejo predvsem po domačih mesninah in šunki,« pripoveduje.

Na kmetiji Škrbina redijo pujse, govedo, ovce in kokoši. Vse mesnine izdelajo iz domačega mesa, pridelujejo pa tudi jabolčni kis in vino. Alojz se je na delovnem mestu dobro zaščitil. Poleg maske in rokavic skrbi tudi za redno razkuževanje, razkužilo pa si je izdelal kar sam. Uporablja t.i. cvet, to je žganje, ki pri žganjekuhi prvo priteče iz kotla. Običajno se ga zavrže, saj vsebuje zdravju škodljive snovi, npr. metilni alkohol, je pa izredno močno in primerno za razkuževanje.

»Iz 120-litrskega kotla ga priteče približno tričetrt litra, ima pa med 82 in 92 odst. alkohola, odvisno od tega, koliko ga natočimo,« pojasnjuje Alojz, ki dobro ve, kako se zaščititi pred mikroorganizmi, saj je vojsko, še tisto jugoslovansko, služil v enoti za atomsko, biološko in kemično obrambo v srbskem Kruševem. Tudi razkuževanje ust ni odveč. »V soboto je bila v Qlandii velika gneča, zato sem na vsaki dve uri zgrgral požirek žganja. Zdravnica mi rekla, da je to dobra zaščita.«

Skrbi jo za starše

V soboto je bila velika gneča tudi na novomeški tržnici, nam pove Jožica Grajžl, branjevka iz Spodnjega Starega Grada v krški občini. Takrat je svoje blago, ki ga ljudje vnaprej naročijo prek spleta, na novomeško tržnico pripeljal pridelovalec s Primorske. »Ljudje so se zelo drenjali, čeprav je imel za vsakega pripravljen svoj paket. Nič niso pazili na razdaljo,« je nejevoljna Jožica. Zase jo ne skrbi preveč, a doma ima dva ostarela starša in vsakršna okužba bi bila lahko usodna. »Sprva virusa nismo jemali dovolj resno. Tudi stroka bi se morala vesti bolj odgovorno. No zdaj bomo imeli pa žalostno veliko noč. Še cerkve ne delajo, česa takega svet še ni videl!«

‹ nazaj