Izpostavljeno
Najbolj brano
Dolenjska
nedelja, 28. april 2024
13:00 Košarka - Krka : Helios, ŠD Leona Štuklja Novo mesto
ponedeljek, 29. april 2024
17:00 Odprtje razstave "Whispers of Binary Dreams", Pumpnca Novo mesto
sreda, 1. maj 2024
06:00 Pohod na Javorovico, zbor pri GD Gorenje Vrhpolje pri Šentjerneju
08:30 Prvomajski pohod, Železniška postaja Straža
11:00 41. prvomajsko srečanje, pri Koči Plaz Debenec
VečBela krajina
nedelja, 28. april 2024
08:00 Pohod po Sejemski pešpoti, zbor pohodnikov Vinica
15:00 Sprehod okoli Metlike, zbor na igrišču za OŠ Metlika
ponedeljek, 29. april 2024
10:00 Počitniške aktivnosti, MC Metlika
torek, 30. april 2024
10:00 Počitniške aktivnosti, MC Metlika
20:00 Kresovanje Smuk
VečPosavje
nedelja, 28. april 2024
10:00 Osrednja občinska slovesnost v počastitev zgodovinskih dogodkov Malkovec 2024, pri Vinskem dvoru Deu Malkovec
ponedeljek, 29. april 2024
07:00 - 13:00 Krvodajalska akcija, ŠD OŠ Leskovec pri Krškem
torek, 30. april 2024
07:00 - 13:00 Krvodajalska akcija, ŠD OŠ Leskovec pri Krškem
sreda, 1. maj 2024
11:00 Prvomajsko srečanje Lisca
četrtek, 2. maj 2024
10:00 33. Gorski tek na Lisco, start na igrišču Orehovo
Več22.4.2020 | 08:00 | L. M.
Vsako leto 22. aprila obeležujemo svetovni dan Zemlje; letos že 50. Ob obletnici pa bo tokratni dan posvečen temi podnebnih sprememb, poseben tudi z drugega vidika. Zaradi globalne pandemije novega koronavirusa so namreč aktivisti večino svojih aktivnosti prenesli na internet in namesto na množične čistilne akcije vabijo k rabi spletnih orodij.
Prvi svetovni dan Zemlje je mobiliziral milijone Američanov. 22. aprila 1970 se jih je 20 milijonov podalo na ulice in s protestom zahtevalo ukrepe za zaščito okolja. Ta dan je pomembno zaznamoval sodobno okoljevarstveno gibanje, Združeni narodi pa so ga leta 2016 izbrali za dan, ko je bil slovesno podpisan pariški podnebni sporazum. Obeleževanje dneva poteka pod okriljem mreže Earth Day Network.
Dogajanje na spletu
Medtem ko so ob svetovnem dnevu Zemlje običajno po vsem svetu potekali shodi, čistilne akcije, izobraževalni dogodki in delavnice, pa bo letos drugače. Številne države so z namenom omejitve širjenja novega koronavirusa prepovedale množične dogodke. Tako so se okoljevarstveniki letos zatekli k drugačnim akcijam za spodbujanje zaščite okolja - prek aplikacij, spletnih seminarjev in digitalnih kampanj.
Ena od takih pobud je Izziv za Zemljo, v katerem bodo prebivalci po vsem svetu na pobudo Earth Day Network, Wilson Centra in ameriškega ministrstva za zunanje zadeve prek mobilne aplikacije zbirali podatke o stanju okolja v svoji okolici, denimo o kakovosti zraka in onesnaževanju okolja s plastiko. Prav tako so v Earth Day Network obiskovalcem svoje spletne strani ponudili izračun svojega "prehranskega odtisa", torej okoljskih posledic, povezanih s pridelavo, transportom, pakiranjem in skladiščenjem hrane, ki jo uživajo.
»Individualne čistilne akcije«
Namesto velikih čistilnih akcij pa tokrat ljudi vabijo, da se lotijo "individualne čistilne akcije" in ob upoštevanju vseh varnostnih priporočil poberejo smeti iz svoje okolice. Tako akcijo lahko posamezniki prijavijo na spletni strani svetovnega dneva Zemlje in glas o njej razširijo prek spletnih družbenih omrežij.
Nenazadnje so se prek spleta angažirali tudi strokovnjaki, saj se te dni odvija vrsta spletnih seminarjev, konferenc, razprav in okroglih miz na temo varovanja okolja.
Svetovni dan Zemlje obeležujemo tudi v Sloveniji. Na ministrstvu za okolje in prostor so ob tem dnevu poudarili, da so podnebne spremembe "eden največjih izzivov za prihodnost človeštva in sisteme podpore življenja, zaradi katerih je naš svet primeren za bivanje".
»Ozelenitev« gospodarstva, kmetijstva…
Pri blaženju podnebnih sprememb je pomemben zaveznik ohranjena narava, zato na ministrstvu spodbujajo krožno gospodarstvo, poudarjajo pomen in ohranjanje gozdov, travišč in mokrišč, varujejo zaščitena območja Natura 2000, skrbijo za varstvo divjih opraševalcev in svarijo pred invazivnimi tujerodnimi vrstami rastlin in živali. Slovenija se je tudi pridružila skupni pobudi 13 držav EU za ozelenitev gospodarstva po pandemiji koronavirusa.
Na kmetijskem ministrstvu so spomnili, da v zadnjem obdobju praktično ni leta, ko se ne bi vsaj v delu Slovenije spopadali s sušo. Eden pomembnejših ukrepov prilagajanja na podnebne spremembe je namakanje - ministrstvo letno izda odločbe za uvajanje namakanja v povprečju na okoli 300 hektarjev kmetijskih zemljišč, želeli pa bi si jih še precej več. V programskem obdobju programa razvoja podeželja 2014-2020 je za izgradnjo in tehnološke posodobitve namakalnih sistemov namenjenih skoraj 15 milijonov evrov.
Školjka ni smetnjak
Na vnos in širjenje tujerodnih vrst so ob dnevu Zemlje opozorili partnerji v projektu Life Artemis. Med drugim so pripravili opozorilni seznam tujerodnih vrst v gozdovih; skoraj vse vrste so bile prvotno prinesene kot okrasne rastline. "Če želite narediti nekaj dobrega za naravo, se odpovejte gojenju (potencialno) invazivnih tujerodnih rastlin in jih nadomestite z drugimi okrasnimi vrstami," so pozvali.
V zbornici komunalnega gospodarstva pa so pripravili akcijo Bodi junak, ne zamenjaj školjke za smetnjak, s katero pozivajo k odgovornemu ravnanju. Na področju odpadne vode vsako leto za saniranje škode zaradi neustreznega metanja odpadkov v straniščne školjke na nacionalni ravni nastane za več kot 3,5 milijona evrov dodatnih stroškov, so navedli.
Slika 1: Skrbeti moramo tudi za naš gozd. (Ilustrativna fotografija, foto: L. M.)
Slika 2: Pogozdovanje je pomembno. (Foto: Zavoda za gozdove RS)
Povezane objave
Ocene komentarjev