dolenjska

Šentjernejski kulturni hram: prvi zaprl, zadnji odprl svoja vrata

8.6.2020 | 08:15 | Besedilo in foto: L. Markelj

Programska vodja KC Primoža Trubarja Šentjernej Elizabeta Kušljan Gegič v prazni dvorani kulurnega hrama. Do kdaj še?

Šentjernej - Današnji dan je posvečen Primožu Trubarju, utemeljitelju knjižne slovenščine in pobudniku oblikovanja zavesti o enotnosti slovenskega kulturnega, jezikovnega in političnega prostora. Danes domnevni datum njegovega rojstva.

Trubar, rojen leta 1508 na Rašici, velja za eno osrednjih osebnosti slovenske kulturne in tudi siceršnje zgodovine. Kot duhovnik je služboval na Slovenskem in v Nemčiji. Kot zagovornik nauka Martina Lutra je širil protestantsko vero in po idejah reformatorjev, da naj bodo verske knjige v ljudskem jeziku, začel pisati slovenske knjige, med prvimi sta bila Katekizem in Abecednik. Umrl je leta 1586.

Primož Trubar pa je povezan tudi s Šentjernejem, kjer je dve leti služboval. Po njem so poimenovali nov kulturni hram Kulturni center Primoža Trubarja, ki pa je že nekaj časa zaradi koronavirusa zaprt, tudi pogled v prihodnost ni nič kaj rožnat.

Ponovno spet šele septembra?

Gašper Bregar

»Pričakujemo, da bo center začel ponovno delovati spet septembra, čez poletje pa tudi zaradi počitnic obratovanje ni smiselno,« pove Gašper Bregar, direktor Ekološke družbe Šentjernej, javnega podjetja, v okviru katerega deluje šentjernejski kulturni hram, pa tudi Zbirno-reciklažni center v Šmalčji vasi ter Šentjernejski sejem. Slednja dva sta že spet odprta.

V kulturnem centru, kjer bi v normalnih razmerah zdaj lahko imeli vrhunec delovanja, je v koronačasu odpadlo preko štirideset večjih dogodkov in mnogo manjših. Kot pove programska vodja centra Elizabeta Kušljan Gegič, gre za abonmajske predstave (abonentom so dolžni eno gledališko predstavo in dve otroški in sezona se bo nadaljevala jeseni), glasbene dogodke oz. koncerte orkestrov, dobrodelne koncerte, revije pevskih zborov in srečanja otroških gledaliških skupin, prireditve šolskih otrok in vrtičkarjev… Odpovedati so morali npr. razprodan koncert ljudskih pevcev Vrhpolje, župnijski dogodek ob materinskem dnevu, nekaj tradicionalnih prireditev in tudi nekaj za kulturni center zelo dobičkonosnih internih dogodkov.

»Da predavanj, plesnih srečanj, predstavitev, delavnic in vsega ostalega sploh ne omenjam. Že zdaj me srce boli,« pripoveduje Elizabeta Kušljan Gegič. Denar za že kupljene vstopnice za odpovedane koncerte so ljudem vračali.

Težav ne manjka

Kulturni center Primoža Trubarja v Šentjerneju.

Seveda se pripravljajo na čas, ko bodo spet lahko odprli svoja vrata, se razume, v skladu s priporočili in navodili NIJZ, saj je vse ukrepe treba spoštovati. Tako planirajo nekoliko krajšo sezono 2020/21 s kakimi štirimi predstavami. Kušljan Gegičeva opozarja, da če bodo morali zmanjšati število obiskovalcev v dvorani in se bo morala vsaka predstava večkrat ponoviti, bo težko dobiti termin. Problem bo tudi financiranje.

Težko si je predstavlja, da bi obiskovalci nosili maske in da bi v dvorano vstopali v razmiku metra in pol, da bi jih na WC spuščali posamično, da ne bi mogli uporabljati garderob za plašče… V Združenju kulturnih domov in ustanov Slovenije, katerega člani so že od vsega začetka, in na kulturno ministrstvo so poslali nekaj priporočil glede pospešitve odprtja kulturnih ustanov, a odziva še ni.

»Prvi smo zaprli naša vrata in zadnji jih bomo odprli, a upamo, da bo to res vsaj jeseni, čeprav se malo bojim, da bodo v zaprte javne prostore z zadržkom hodili predvsem starejši, ki pa jih je v naši publiki veliko. Vsekakor upamo, da bomo kmalu lahko vsi brez omejitev uživali v kulturnih dobrinah. Do takrat pa se poslužujmo spletnih in TV predstav, koncertov in lutkovnih nastopov. Ampak to ni to…,« pravi Kušljan Gegičeva.

Nedvomno izpad prihodkov

In kakšen bo zaradi epidemije izpad prihodkov JP EDŠ? Seveda velik. Kljub temu, da je kulturni center zaprt, vsi obratovalni stroški ostajajo: od komunalnih storitev, stroškov energentov, najemnine, stroškov za protivlomno in požarno varnost, vzdrževanje objekta in okolice… V ZRC stroške obratovanja objekta pokriva lokalna skupnost. Po besedah direktorja epidemija ni imela neposrednega vpliva na načrtovano prenovo Šentjernejskega sejma, ki ga po sprejetem proračunu za leto 2020 ni med prioritetami občine.

Tabla Trubarja pred kulturnim hramom.

»Po prvih analizah sodeč bomo imeli do 17 odstotkov manjši letni promet celotnega poslovanja v primerjavi z lanskim letom. Ravno pred epidemijo smo sprejeli nov cenik storitev in uporabe prostorov v kulturnem hramu, ki vsebuje tudi subvencioniranje uporabe prostorov za neprofitne organizacije. Nadejali smo se, da bi s tem pokrili del negativne razlike na dejavnostih. Ker pa uporabe centra ni, tudi subvencij ni. Še vedno pa upamo, da nam bo lokalna skupnost na nek način pomagala pokriti vsaj en del stroškov za čas zaprtja,« meni Bregar.

Tudi odpuščanja

Bo pa epidemija vplivala na število zaposlenih v JP EDŠ. Zdaj je skupaj v različnih delovnih razmerjih v družbi zaposlenih 21 delavcev, »razmišljamo pa o odpuščanju in ne o podaljševanju pogodb za določen čas. Žal epidemija vpliva na gospodarstvo, posledično tudi na dela v lokalni skupnosti, naša družba pa več kot 80 odstotkov letnega prometa opravi prav za občino,« pove Bregar. V začetku epidemije so imeli pet zaposlenih na čakanju, ena oseba je delala od doma. Trenutno pa imajo še tri osebe na čakanju

‹ nazaj