novice

Večina omejitev (vsaj) do 6. junija; zadnje podaljšanje epidemije?

27.5.2021 | 10:00 | STA; M. K.

Vlada kljub izpolnjenim pogojem za prehod v zeleno fazo na včerajšnji seji še ni sprostila vseh ukrepov za zajezitev epidemije covida-19. Veljavnost večine omejitev je podaljšala do 6. junija.

V veljavi tako ostajajo omejitve pri ponujanju kulturnih storitev, kolektivnem uresničevanju verske svobode in javnem prevozu. Prav tako še vedno velja omejitev zbiranja ter obveznost nošenja mask v zaprtih prostorih in razkuževanja rok. V večstanovanjskih stavbah morajo biti še vedno nameščeni razpršilniki za razkuževanje rok.

Naj vlada ukrepov za zajezitev epidemije še ne sprosti, je sicer predlagala svetovalna skupina za covid-19 pri ministrstvu za zdravje, čeprav je sedemdnevno povprečje potrjenih okužb v torek padlo pod 300 in je torej pogoj za prehod v zeleno fazo izpolnjen.

"Glede na to, da je epidemija še vedno razglašena, bi bilo malce nelogično, da bi vse ukrepe v državi sprostili," je dejala svetovalne skupine Mateja Logar. Po njenih besedah so ministrstva že prosili za predloge sproščanja tako za čas, ko je pogoj za prehod v zeleno fazo že izpolnjen, a je hkrati epidemija še razglašena, kot tudi za čas po koncu epidemije.

Predloge bodo po njeni napovedi v skupini obravnavali na sestanku v ponedeljek.

Nekaj novosti

Vlada je včeraj znova spremenila odlok o določitvi pogojev vstopa v Slovenijo zaradi zajezitve pandemije covida-19. Bistvena novost je, da bodo v državo lahko brez negativnega testa na koronavirus in brez napotitve v karanteno vstopili tudi otroci do 15. leta starosti, ki potujejo v organizirani skupini. Določila je tudi temno rdeči seznam držav.

Spremembe odloka bodo začele veljati v nedeljo in bodo veljale najmanj do 6. junija.

Med ključnimi novostmi je, da so med izjemami, ki ob vstopu v Slovenijo ne potrebujejo negativnega testa, da bi se izognili obvezni napotitvi v karanteno, poslej tudi otroci do 15. leta starosti, ki potujejo v organizirani skupini v spremstvu vzgojitelja, učitelja ali skrbnika. To velja tudi za otroke do 15. leta starosti, ki prehajajo mejo skupaj z ožjim družinskim članom, ki ni napoten v karanteno na domu oziroma mu ni zavrnjen vstop v Slovenijo.

Po novem se za pripadnike policije ali uslužbence državnega organa, ki se vračajo z napotitve na delo v tujini, ter uslužbence državnih organov in akreditirane novinarje na službeni poti v tujini črta obveznost testiranja po vstopu v Slovenijo.

Vlada je prenovila tudi seznam držav z visokim tveganjem za okužbo z novim koronavirusom in poleg rdečega seznama določila tudi temnordeči seznam. Nanj se bodo uvrstila območja, kjer v 14-dnevnem obdobju beležijo več kot 500 okužb dnevno na 100.000 prebivalcev, ali pa kjer obstaja povečana prisotnost bolj nevarnih različic koronavirusa. Na ta seznam bodo uvrstili tudi države oz. območja, za katera ni dovolj informacij za oceno zgornjih meril ali pa je število opravljenih testov v zadnjem tednu nižje od 300 na 100.000 prebivalcev.

Na tem seznamu so iz območja EU oz. schengenskega območja francoska administrativna enota Ile-de-France (Pariz z okolico), hrvaška administrativna enota Severna Hrvaška (Varaždinska, Međimurska, Zagorska in Koprivniško-križevačka županija), litovska administrativna enota Sostines regionas, nizozemske administrativne enote Zuid-Holland, Zeeland, Noord-Brabant, Limburg ter švedske administrativne enote Stockholm, Östra Mellansverige, Smaland med öarna, Sydsverige, Västsverige, Mellersta Norrland in Övre Norrland.

Izmed tretjih držav pa je na tem temno rdečem seznamu 36 držav, med njimi Argentina, Brazilija, Egipt, Indija, Iran, Južna Afrika, Nepal, Tunizija, Turčija in tudi Velika Britanija.

Rdeči seznam bo medtem veljal za tiste države oz. območja, kjer v zadnjih 14 dneh stopnja skupno prijavljenih primerov okužbe med 50 in 150 in stopnja pozitivnih testov več kot štiriodstotna oziroma je stopnja skupno prijavljenih primerov okužbe v 14-dnevnem obdobju višja od 150 in nižja od 500 na 100.000 prebivalcev.

Na tem seznamu pa je 28 držav članic EU ali schengenskega območja oz. njihove administrativne enote. Med njimi so npr. tudi avstrijske dežele Koroška, Štajerska, Zgornja Avstrija, Tirolska in Predarlsko, hrvaške administrativne enote Panonska, Jadranska in Zagreb, več italijanskih dežel, a ne tudi sosednja Furlanija-Julijska krajina in Benečija (Veneto). Na rdečem seznamu pa sta npr. celotna Madžarska in Nemčija.

Vlada se je poleg tega odločila, da se bodo na mejnih prehodih priznavali negativni PCR testi in dokazila o preboleli bolezni iz Srbije. V Slovenijo bo tako mogoče vstopiti z dokazilom o negativnem testu, ki je bil opravljen v kateri od članic EU ali schengenskega območja, Avstraliji, Izraelu, Kanadi, Novi Zelandiji, Rusiji, Srbiji, Veliki Britaniji ali v ZDA, na kontrolnih točkah na letalskih povezavah za mednarodni zračni promet pa tudi, če je bilo to potrdilo izdano v Turčiji. Test pa ne sme biti starejši od 48 ur.

Enako velja za potrdilo o pozitivnem testu, če je starejše od desetih dni, a ne starejše od šestih mesecev oz. za potrdilo zdravnika, da je oseba prebolela covid-19 pred manj kot pol leta.

Še mesec dni čakanja na delo

Vlada je podaljšala ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo še za mesec junij. Ocenila je, da bo ukrep tudi v prihodnje zmanjšal tveganje, da bi se podjetja, ki se zaradi krize covida-19 soočajo z majhnim povpraševanjem ali negativnimi šoki v produktivnosti, odločala za odpuščanje delavcev.

"Učinki interventnih ukrepov na trg dela so spodbudni, saj so omejili rast brezposelnosti. Brez ukrepov, predvsem ukrepa povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo, ki ga delodajalci prepoznavajo kot koristnega, bi se kriza odrazila v večjem številu brezposelnih oseb," so povzeli na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v sporočilu po današnji seji vlade, ki so ga posredovali iz urada za komuniciranje.

Zakon o dodatnih ukrepih za omilitev posledic covida-19 oz. osmi protikoronski zakon, ki je začel veljati 5. februarja, med dodatnimi ukrepi za omilitev posledic epidemije na področju dela in delovnih razmerij ureja tudi ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo. Po njem lahko delodajalci, ki izpolnjujejo pogoje, delavce napotijo na začasno čakanje na delo.

Delodajalci so v okviru osmega protikoronskega zakona do vključno 3. maja za koriščenje ukrepa začasnega čakanja na delo na zavod oddali 27.860 vlog za nekaj več kot 93.540 zaposlenih. Po vseh protikoronskih zakonih je zavod do vključno 20. maja za ukrep povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo delodajalcem izplačal 533,1 milijona evrov, in sicer 31.605 delodajalcem za 214.128 zaposlenih.

Predvidene finančne posledice podaljšanja ukrepa delnega povračila nadomestila plače za čas začasnega čakanja na delo za mesec junij so ocenjene v skupni višini 28 milijonov evrov ob predpostavki, da bo v juniju v ukrep vključenih 40.000 delavcev in da država delodajalcu povrne v povprečju 700 evrov na zaposlenega delavca, ki je na začasnemu čakanju na delo, so navedli.

Janša: Razglasitev epidemije pričakovano še do sredine junija, nato odprava večine ukrepov

Premier Janez Janša je v DZ dejal, da glede na število precepljenih, prebolevnikov in trenutno epidemiološko stanje v državi možno pričakovati, da je razglasitev epidemije do sredine junija zadnja in bo lahko država prešla v prehodno obdobje, ko bo večina ukrepov odpravljena. Pred sabo vidi leto okrevanja, ki bo hitrejše od povprečja članic EU.

Janša je opozoril na podatek, da je v Sloveniji s prvim odmerkom cepiva proti covidu-19 cepljenih več kot 636.000, z drugim pa 348.000 državljanov. Skupaj s 242.000 prebolevniki je vsaj delno imunih okoli 900.000 prebivalcev. Do potrebne imunosti, da se bolezen v populaciji več ne bo širila, je treba cepiti še nekaj sto tisoč prebivalcev, je dejal, kar je po njegovih besedah realno do poletja, tako kot so napovedovali.

Slovenija je, kot je opozoril premier, na povprečju EU glede precepljenosti, saj dobimo cepiva glede na število prebivalcev. Če bi pozabili naročati cepiva, ne bi bili v evropskem povprečju, je dodal. Kot je opozoril, je pri nas interes za cepljenje še vedno večji od razpoložljivih cepiv, nekatere države pa imajo več razpoložljivih cepiv od interesa prebivalstva. Tako bo Slovenija od ene takih držav v prihodnjem tednu prejela še 300.000 odmerkov, je napovedal.

Na podlagi vsega tega je po njegovem mnenju možno pričakovati, da bo trenutna razglasitev epidemije do sredine junija zadnja in bomo lahko prešli v prehodni čas, ko bo večina ukrepov dodatno odpravljena. Nekateri preventivni ukrepi bodo še vedno potrebni, je dejal.

Uveljavitev digitalnega zelenega potrdila bo verjetno operativno sredi junija, kar bo sovpadalo s koncem formalne epidemije. "Odtlej lahko pričakujemo povratek v normalnost, vsaj takšno, kot smo jo pričakovali in imeli lansko poletje," je dejal.

"Pred sabo lahko vidimo leto okrevanja, ki bo hitrejše od povprečja članic EU in ki bo Slovenijo vrnilo na predkrizno raven v rekordnem času. Hkrati pa imamo tudi za drugo polovico leta naročenih dovolj cepiv za tretji odmerek, ki bo potreben, da imunost ohranimo, in za določene rezerve za solidarnost," je napovedal.

Kot je dodal, "pred nami ni neka katastrofa ali ledena gora, ki se slika v ustavni obtožbi, ampak zelo optimističen čas, razen če ga bomo sami pokvarili".

Takšen scenarij lahko prepreči nagajanje, streljanje v hrbet, organizacija zborovanj, kjer se bo na tisoče družilo brez spoštovanja ukrepov, pozivanje prek omrežij, naj se ljudje ne cepijo, je povedal Janša. Ob tem pa poudaril, da to lahko kvečjemu upočasni okrevanje in rast, ne more pa ju ustaviti.

Napovedal je, da bodo na poslanske klopi v prihodnje prišli pomembni zakonski akti, ki bodo poskrbeli, da bo okrevanje ne samo hitro, ampak tudi pravično. Med drugim gre za zakon o dolgotrajni oskrbi in zakon o investicijah v zdravstvu, je naštel.

Janša pravi, da Slovenija ne bi imela 4000 mrtvih covidnih bolnikov, če bi prejšnje vlade uresničile napotke Svetovne zdravstvene organizacije, da bi bili pripravljeni na epidemijo. Ob tem pa je spomnil, da ljudje ne umirajo samo zaradi covida-19, ampak med drugim tudi zaradi predolgih čakalnih vrst, zaradi česar se je po njegovem mnenju treba vprašati, kaj so naredili v zadnjem desetletju za to, da bi bile te čakalne vrste krajše.

Pri tem je postregel s podatkom, da je bilo v slovenske bolnišnice v zadnjih desetih letih oz. do leta 2020 investiranih 400 milijonov evrov, medtem ko za nacionalno televizijo in za STA v tem času preko milijarde.

‹ nazaj