dolenjska

Naša zaklonišča zanemarjena in neprimerna

17.3.2022 | 11:00 | Lidija Markelj

Naša zaklonišča so v glavnem zapuščena in zanemarjena. Na sliki: zaklonišče na Grumovi ulici v Novem mestu, ki je včasih služilo kot vadbeni prostor za bende.

Dolenjska, Bela krajina, Posavje, Kočevsko - V teh dneh gledamo grozljive posnetke iz vojne v Ukrajini. Begunci bežijo v druge države, mnogi pa ostajajo v domovini. Skrivajo se v zakloniščih, kjer je varneje pred streljanjem in bombnimi napadi.

Ste pomislili, kam bi se v primeru vojne ali kakih drugih nevarnosti zatekli vi? Veste, kje so najbližja zaklonišča in v kakšnem stanju?

Zelo verjetno so vaši odgovori negativni in niste edini. Večina nas v miru o tem ne razmišlja in si ne dela skrbi. Žal tudi ne vsi odgovorni za to in primernih mest za namestitev ljudi v stiski je malo – v Sloveniji je zaklonišč, namenjenih zaščiti ljudi pred vojnimi in drugimi nevarnostmi le za okrog 17 odstotkov prebivalcev. Še tista zaklonišča, ki so, so v glavnem stara in ne v najboljšem stanju. Pretežno so jih namreč gradili v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja in kar 99 odstotkov vseh je bilo zgrajenih pred osamosvojitvijo.

GRADNJA OBVEZNA

Novih zaklonišč je zelo malo, čeprav je njihova gradnja zakonsko obvezna – graditi se morajo na ureditvenih območjih mest in drugih naselij z več kot 10.000 prebivalci.

»Obveznost njihove graditve je sicer zavezujoča za zdravstvene, vzgojno-varstvene, redno izobraževalne ustanove, javne telekomunikacije, nacionalno televizijo in radio, javni potniški promet, pomembno energetsko industrijsko dejavnost za potrebe obrambe in delovanje državnih organov. Za vse preostale objekte v teh naseljih velja ojačitev stropne konstrukcije nad kletjo,« pojasnjujejo na Upravi za zaščito in reševanje (URSZR).

TRI VRSTE

Zaklonišča se praviloma gradijo v sklopu objekta kot dvonamenski objekti, vendar tako, da s tem ni zmanjšana njihova zaščitna funkcija. Ob nevarnosti se morajo v 24 urah pripraviti za njihov prvotni namen, to je zaklanjanje.

Uredba predvideva tri vrste zaklonišč. Zaklonišča osnovne zaščite omogočajo vsaj sedemdnevno nepretrgano bivanje do tristo ljudi, zaklonišča dopolnilne zaščite zagotavljajo zaščito pred ruševinami in omogočajo 24-urno nepretrgano bivanje za največ petdeset ljudi, medtem ko morajo zaklonilniki – lahko so kletni ali rovni – vzdržati težo ruševin objekta in so primerni za 12-urno bivanje največ petdeset ljudi.

Kako je z vzdrževanjem zaklonišč, kakšno je njihovo stanje, koliko jih sploh imamo v Novem mestu in drugod po Dolenjski, pa v Beli krajini, Posavju in na Kočevskem, pa podrobneje v današnjem novem, tiskanem Dolenjskem listu.

‹ nazaj