kultura

Lenart Merlin v Kocki med slikarstvom in glasbo

10.2.2024 | 10:00 | I. Vidmar

Lenart Merlin na odprtju razstave v galeriji Kocka (Foto: I. Vidmar)

Novo mesto - Umetnik je umetnik, pa če drži v roki kitaro, bobnarske paličice, bas ali pa čopič, svinčnik ... Primerov, ko se ustvarjalec preizkuša in blesti na različnih področjih umetniškega ustvarjanja, tudi pri nas ni malo, tudi v Novem mestu obstaja taka tradicija. Bobnar znamenite novomeške roskovske skupine Rudolfovo Samo Kralj se je po razhodu benda posvetil likovnemu ustvarjanju, akademskega slikarja Uroša Weinbergerja poznamo tudi kot kitarista skupine Moveknowledgement, najmlajši med novomeškimi umetniki, ki je združil ustvarjalni polje oblike in zvoka, pa je Lenart Merlin, basist najboljše slovenske rock skupine MRFY in diplomant ljubljanske Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, ki je na kulturni praznik v galeriji Kocka v Kulturnem centru Janeza Trdine odprl svojo prvo samostojno slikarsko razstavo.

Razstavo je nagajivo poimenoval V mestu, ki se skupaj z imenom avtorja prebere Lenart Merlin v mestu, ker, kot je pojasnil ob odprtju, ga zadnje čase ni veliko v Mestu, kot Novomeščani skrajšano pravimo Novemu mestu. Tudi v Kocki razstavljena Lenartova dela so povezana z zvokom, z glasbo, a ne z glasbo skupine MRFY, pač pa na drugačen način, prek umetniškega projekta Janus, v katerem sta dijake novomeškega Šolskega centra, vključene v izbirna predmeta glasbeno in likovno ustvarjanje, z Lenartovimi stvaritvami povezala mentorici ddr. Lorena Mihelač in Aleksandra Matjašič. Dijaki so pri izbirnem modulu glasbeno izražanje ustvarili 32 algoritmičnih skladb na podlagi Lenartovih slik, za vsako po štiri skladbe povezane s štirimi čustvi, žalostjo, radostjo, jezo in strahom. Barve na slikah so z različnimi računalniškimi aplikacijami in tudi s pomočjo umetne inteligence prevedli v skladbe, ki jih lahko slišimo, če pametni telefon prislonimo h QR kodi ob posamezni sliki. Pri izbirnem predmetu likovno ustvarjanje so dijaki opazovali izraz barv v povezavi s čustvi ter predvideli gledalčeva čustvena stanja ter jih povezali z novo ustvarjenimi generiranimi melodijami.

Ukvarjanje s povezavo med obema področjema svojega umetniškega ustvarjanja za Lenarta Merlina ni novo. S to tematiko se je spoprijel tudi v diplomskem delu na akademiji pred štirimi leti, v katerem se je ukvarjal s povezavo med glasbo in vizualnim in začetki tehnične reprodukcije zvoka ter razvojem materialnih nosilcev zvoka. Osredotočil se je na plošče, izdane pri založbah, ki so delovale v Jugoslaviji, predvsem na plošče izvajalcev rock glasbe. Za praktični del diplome je posnel tudi pet avtorskih skladb, za katere je izdelal ovitek za izdajo na vinilni plošči. Lenart Merlin je tudi avtor ovitkov plošč skupine MRFY.

»Merlinove slike na prvi pogled morda res učinkujejo kot spontano naslikana zafrkancija, ki se ne trudi biti niti kompleksna slikarska študija niti všečna podoba. Iz zgodovine slikarstva (predvsem 20. stoletja) avtor pobira poljubne formalne rešitve in jih sestavlja po lastni potrebi. Rezultat je, čeprav na površini sestavljen podobno kot novičarska spletna stran, v bistvu trpek, vase usmerjen krik. In če v stvarnem in virtualnem svetu lahko sočasno obstaja kopica nepovezanih, med seboj nasprotujočih, izključujočih, relevantnih in povsem brezveznih informacij, kako drugačna bi torej lahko bila sodobna slika?,« pa je v recenziji o razstavljenih slikah na razstavi Lenart Merlin V mestu med drugim v recenziji zapisal akademski slikar Janez Zalaznik.

‹ nazaj