gospodarstvo

Vipap in čist zrak - Želijo živeti v zdravem okolju

14.3.2024 | 14:00 | Dragana Stanković

Posveta Za čist zrak so se udeležili številni krajani, kar kaže na to, da je problematika resnično pereča. (Foto: D. S.)

Po mnenju župana Kanala ob Soči Mihe Stegla je naloga občine prisluhniti prebivalcem in njihovim težavam. Svoje videnje problematike sta predstavili tudi poslanki Tamara Vonta (levo) in Nataša Avšič Bogovič.

Krško - Civilna iniciativa za številne bolezni krivi Vipapove izpuste – Ključ za spremembe so povezave med različnimi deležniki in aktivno državljanstvo – V Vipapu zagotavljajo, da so izpolnili pogoje, ki jim jih je naložil občinski svet – Javni monitoring v aprilu

»Imam astmo, doživel sem infarkt, preživel sem raka. V sedemnajstih letih, odkar živim v bližini Vipapa, niti en človek v našem bloku ni umrl 'naravne' smrti. Krško se zastruplja, odkar papirnica deluje,« pravi Dušan Klenovšek, bližnji sosed krške papirnice. »Na naših policah, strehah, fasadi je polno črnega prahu. Fasado lahko opereš, pljuč pa ne moreš,« dodaja Miro Čelan, prav tako Vipapov sosed.

To sta le dve izmed številnih izpovedi s sobotnega posveta Za čist zrak v krškem Kulturnem domu, ki ga je pripravilo Gibanje Svoboda Krško. Po besedah Marije Urbanica iz civilne iniciative Videm - Stara vas prebivalci Krškega že leta trpijo zaradi okoljskih obremenitev, prahu, smradu. »Vipap čezmerno obremenjuje okolje z emisijami iz vseh treh kurilnih naprav. Kot je razvidno iz uradnih inšpekcijskih odločb, to počnejo že od leta 2020. Kaj se je dogajalo pred tem, pa lahko samo ugibamo. Živimo v mestu, v katerem se kadi, smrdi, ponoči ropota in piska, odgovorni pa, žal, ne ukrepajo.«

V civilni iniciativi so prepričani, da Vipap ne deluje skladno z okoljevarstvenim dovoljenjem. To po njihovem mnenju dokazujejo tudi poročila Agencije Republike Slovenije za okolje (Arso) o trajnih meritvah izpustov za Vipap, ki kažejo preseganja mejnih vrednosti v letih 2020, 2021 in 2022, medtem ko podatkov za leto 2023 še ni. Agencija je zato Vipap prijavila okoljski inšpekciji, prav tako ga je leta 2022 prijavila civilna iniciativa. Inšpektorat je nato decembra 2022 izdal odločbo, s katero je Vipapu naložil pripravo programa za odpravo čezmernega obremenjevanja okolja z emisijami v zrak do februarja 2023. Predsednica uprave Vipapa Milena Resnik je na povpraševanje Dolenjskega lista povedala, da so program februarja 2023 posredovali inšpektoratu, ta pa jim je nato naložil izvedbo ukrepov po določenem terminskem načrtu; rok za izvedbo se izteče oktobra letos. »Do današnjega dne je Vipap izvedel pet od skupaj šestih načrtovanih ukrepov,« je dejala.

Septembra 2023 je inšpektor za okolje izdal tudi odločbo v povezavi s smradom. Ugotovil je, da je najverjetnejši vir parni kotel K5, v katerem se kot gorivo uporabljajo odpadki iz biomase, kadar se ne sosežiga odpadkov, problematična pa je po mnenju inšpektorja najverjetneje »uporaba vlakninskih rejektov in muljev«, pri čemer poteka gorenje teh odpadkov zaradi vsebnosti vode občasno pri prenizkih temperaturah. Zato je ministrstvu predlagal spremembo okoljevarstvenega dovoljenja za Vipap, v katerem naj se opredeli natančen režim kurjenja teh odpadkov.

V Vipapu pravijo, da so raznašanje prahu in pepela na kurilni napravi K5 zmanjšali leta 2021, ko so prešli na zaprti sistem praznjenja v avtocisterno. (Foto: Vipap)

KLJUČ JE V AKTIVNEM DRŽAVLJANSTVU

Da lahko vendarle tudi civilna iniciativa premakne stvari, dokazuje primer Anhovega, ki je po desetih letih boja za zdravo okolje dosegel spremembo Zakona o varovanju okolja. Ta standarde za sosežig izenačuje s tistimi za sežig in jih s tem zaostruje. Nove so tudi zahteve glede monitoringa, ki se bo po novem izvajal na vseh izpustih. Prav te moči aktivnega državljanstva se pri nas po mnenju poslanke Tamare Vonta, sicer Krčanke, premalo zavedamo. Ključ do sprememb je tako po njenem mnenju v povezovanju in aktivnem državljanstvu. Kot je ob tem poudarila poslanka Nataša Avšič Bogovič, ki vodi parlamentarni odbor za infrastrukturo, okolje in prostor, pa zakon sam po sebi še ni dovolj, ampak morajo zlasti pristojne službe dosledno opravljati svoje delo.

Po besedah Mihe Stegla, ki je prehodil pot od aktivnega člana civilne iniciative do župana Občine Kanal ob Soči, so v Anhovem potrebovali kar štiri leta, da so razumeli, kaj je v njihovi cementarni tehnično narobe in kje konkretno prihaja do kršitev. »Včasih je prav zdrava kmečka pamet tista, ki mora vztrajati, da pridemo zadevi do dna,« je dejal Stegel in ob tem poudaril pomen občine, ki lahko odpira vrata civilni družbi do višjih instanc.

PEPEL V AVTOCISTERNO

Krški župan Janez Kerin je ob tem dejal, da se je dan pred posvetom sešel z vodstvom Vipapa. Zagotovili so mu, da so izpolnili vse štiri pogoje, ki jih je Vipapu oktobra lani po izredni seji naložil občinski svet. Ta je zahteval, da podjetje takoj odpravi kršitve, ki so predmet inšpekcijskih odločb iz decembra 2022 in februarja 2023, da nemudoma zavaruje raznašanje prahu in pepela v okolico ter da do konca 2023 vzpostavi javni monitoring in o rezultatih redno obvešča javnost. Župan je o tem zahteval pisna dokazila, ki naj bi jih vodstvo Vipapa pripravilo v enem mesecu. Po besedah Milene Resnik so raznašanje prahu in pepela zmanjšali s tem, da so že konec leta 2021 prešli na zaprti sistem praznjenja z dozatorjem v avtocisterno. »Ves pepel zapusti tovarno v zaprti avtocisterni; s tem je onemogočeno raznašanje prahu in pepela v okolico.« Kot je dejala, so se na sestanku tudi dogovorili, da bo Vipap vzpostavil javni ekološki monitoring predvidoma v aprilu 2024.

Ob tem je ponovno zagotovila, da v Vipapu ne sežigajo nevarnih odpadkov. »Vsakršna trditev v tej smeri je v celoti neutemeljena. Iz Vipapa ne smrdi, občani zaznavajo specifične vonjave biološkega blata,« pravi. Če blato, ki nastaja na čistilni napravi, ne vstopi takoj v sežig, pride do fermentacije organskega dela v blatu in s tem do specifičnega vonja, enako kot pri silažni krmi za živino, pojasnjuje. Prav tako zavrača trditve, da bi bil Vipap kriv za črn prah. Po njenih besedah občani izpostavljajo stare težave, ki so bile prisotne pred postopkom in v določenem delu med postopkom prisilne poravnave, ko je bil proizvodni obrat večkrat zaustavljen.

Iz današnje nove, tiskane številke Dolenjskega lista

‹ nazaj