gospodarstvo

Komentar: JEK 2 - Kaj, če Posavje reče ne?

24.3.2024 | 17:00 | Dragana Stanković

Jek (Foto: N. Tejić)

Ali podpirate izvedbo projekta JEK 2, ki bo skupaj z drugimi nizkoogljičnimi viri zagotovil stabilno oskrbo z električno energijo, kot je predvideno v resoluciji o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji? Tako naj bi se glasilo referendumsko vprašanje, ki nas bo, kot vse kaže, pričakalo na voliščih predvidoma v drugi polovici novembra. Referendum bo posvetovalen, kar pomeni, da bo vlada zgolj preverila mnenje ljudstva o tem ogromnem projektu, okrog katerega pa je mnogo več neznank kot pa znanih dejstev. Ni znano, kolikšna bo moč elektrarne, kolikšna bo cena proizvedene elektrike, kakšno bo lastništvo, kdaj bo elektrarna zgrajena, niti ni znana vrednost naložbe (govori se sicer o vsaj deset milijard evrov težkem projektu). V družbi Gen energija kot investitorici projekta sicer obljubljajo, da bodo z vsemi temi vprašanji seznanili ljudi še pred referendumom.

Če želi biti Slovenija čim bolj energetsko samooskrbna in če ne želimo v prihodnje kupovati drage elektrike v tujini, potem je stabilen vir električne energije, kakršen naj bi bil JEK 2, neizogiben. Poleg tega smo skupaj z Evropsko unijo zavezani k nizkoogljični proizvodnji elektrike, tako da prav dosti možnosti niti nimamo. Umeščanje JEK 2 v prostor se že dogaja, dokumentacija je v pripravi, nato sledi pobuda za pripravo državnega prostorskega načrta. Toda kaj se bo zgodilo, če Slovenija na referendumu reče da, Posavje pa bo reklo ne, so se na nedavni seji sveta regije spraševali posavski župani. »Vlada se mora zavedati, da nas potrebuje!« so si bili enotni.

Morda Posavci niti ne bi bili tako jezni, če ne bi v zadnjih tednih doživeli dveh hladnih tušev. Najprej je vlada brez vsakršne napovedi sprejela sklep o azilnem centru na Obrežju, čemur so se jasno in odločno uprli. Ali bodo uslišani, je drugo vprašanje. Nato je prejšnji teden, spet čisto po tihem, odločila, da bo sedež Agencije za radioaktivne odpadke (ARAO) po novem v Ljubljani, in ne več v Krškem. No, sedež je bil v Vrbini resda zgolj na papirju, operativno pa je deloval v Ljubljani, zdaj je tam tudi formalno. Toda pojasnilo direktorja ARAO Sandija Virška, da v Krškem za potrebe sedeža agencije ni primernih prostorov, odločnih Posavcev pač ne prepriča. Če agencija skrbi za radioaktivne odpadke, naj bo njen sedež tam, kjer ti nastajajo, in velika večina jih seveda nastaja v Krškem. A kot je dejal brežiški župan Ivan Molan, ne gre le za to, da Posavju jemljejo sedež agencije, pač pa za to, da vlada s tem izgublja zaupanje Posavcev, čeprav ga bo še kako potrebovala. Zaupanje pa se ne pridobi čez noč. Zaupanje je treba graditi. Za to, da z vodstvom obstoječe nuklearke, ki je začela redno obratovati pred natanko 40 leti, odlično sodelujejo, so bila potrebna desetletja popolnoma odprtih dialogov (in najbrž tudi pravih ljudi na ključnih mestih). Zato takšno sodelovanje pričakujejo tudi ob gradnji JEK 2. In prav na to so želeli posavski župani opozoriti na omenjeni seji sveta regije. Niso proti novi nuklearki, želijo zgolj fair play. V zameno za megaobjekt, ki bo še dodatno degradiral njihova polja, gozdove, stanovanjske soseske, pričakujejo in zahtevajo primerno »zahvalo« v obliki razvojnega načrta za Posavje. »Nič o nas brez nas!« so odločno dejali in sklenili, da na aprilsko sejo povabijo predsednika vlade, pristojne ministre in posavske poslance ter si nalijejo čistega vina glede nove nuklearke, okrog katere je še mnogo preveč neznank. Navsezadnje, je res tako zelo samoumevno, da lahko JEK 2 stoji izključno v Krškem?

Iz aktualne tiskane številke Dolenjskega lista

‹ nazaj