dolenjska

Vinograde sekajo, zidanice naseljujejo

2.4.2024 | 14:00 | I. Vidmar

Trška gora na razglednici iz leta 1939, ki jo hrani Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto

Trška gora na razglednici iz leta 1939, ki jo hrani Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto

Trška gora danes (Foto: I. Vidmar)

Trška gora danes (Foto: I. Vidmar)

Novo mesto - Slovenija je vinorodna dežela, a je glede na trende zadnjih let ta njen status čedalje bolj ogrožen. Krčenje vinogradov in naseljevanje zidanic, ki se iz gospodarskih spreminjajo v stanovanjske objekte, spreminja kulturno krajino, ki ji grozi, da bo dokončno izgubila svoj vinogradniški značaj. Da bi ustavila te trende je Civilna iniciativa za ohranitev in zaščito vinskih goric in pripravila deset pobud, ki jih je naslovila na pristojna ministrstva.

Slovensko vinogradništvo že desetletja zaznava izjemno žalosten trend zmanjševanja vinogradniških površin. Po katastru iz leta 1820 je bilo v Sloveniji z vinogradi zasajenih približno 50.000 ha površin. Sto let pozneje se je to število prepolovilo, leta 2020 pa smo imeli samo še dobrih 15.000 ha. Če se bo ta trend nadaljeval, bomo kmalu pristali pod 10.000 ha, čeprav imamo idealne pogoje za pridelavo vrhunskih vin in so slovenska vina vse bolj prepoznavna in cenjena tudi v svetu.

Civilna iniciativa za ohranitev in zaščito vinskih goric je pripravila deset pobud za ukrepe, ki bi pomagali zaustaviti krčenje vinogradov in ustavili trend naseljevanja zidanic – Naj martinovo postane državni praznik in dela prost dan

Celoten članek lahko preberete v elektronski obliki Dolenjskega lista.

‹ nazaj

Komentarji (2)

2.4.2024 3 (3) (0)OceniJožko 
Civilna iniciativa z gospodom Pavlinom na čelu: ali ste sigurni, da vaša pobuda sledi času v katerem živimo ?!! Po trmoglavosti, ozkogledosti in nerazumevanju situacije časa v katerem živimo, se temu ne bi moglo pritrditi . Malo kmečke pameti vam ne bi škodilo pri presoji obeh fotografij ! Ne gnjavite naroda in raje se pobrigajte, da se jim že enkrat napelje vodovod (optiko po vinogradih že imajo !) in omogočite, da bo področje naseljeno in hortikulturno urejeno čeprav z manj vinogradi.
28d nazaj 2 (2) (0)OceniJaji4 
Zelo enostransko predstavljen problem. Vprašanje, na katerega je potrebno odgovoriti je, zakaj se vinogradi krčijo? Vidimo, da starejši nimajo več volje in energije, mladi pa v veliko primerih ne časa. Tempo življenja se je žal spremenil. Na drugi strani si mladi težko privoščijo samostojno življenje, hkrati pa cenovno dostopne zidanice omogočajo neko premostitev stanovanjske zagate. Torej pravite, da je rešitev, da se ne omogoča več naseljevanja zidanic... in kaj potem? Se bo s tem kulturna krajina ohranila? Ko bodo starejši, manjši vinogradniki izgubili voljo in moč za nadaljnje obdelovanje, se bo zgodilo kaj? Prodajo stežka, saj so vezani na rodno grudo, zemlja se bo začela zaraščati. V nekaj primerih bodo kakovostne vinograde na dobrih legah odkupili večji vinogradniki, vendar sem prepričan, da ne v tolikšni meri, da bi imelo to strašno pozitiven vpliv na kulturno krajino. Če so nefunkcionalne zidanice poseljene, je vsaj večja verjetnost, da ostane zemlja obdelana, pa čeprav samo košena. Če zemljišča niso spremenjena v zazidljiva, nove "zidanice" ne bi smele rasti, je tako? Kako ljudje pridejo do spremembe namembnosti zemljišč, tam kjer to ni primerno? Ali komu kaj pade v žep? Breme otrok, ki jim je treba zagotoviti prevoz - so tisti, ki živijo v zidanicah, manj vredni od tistih iz zaselkov in oddaljenih vasi? Ali je treba vse otroke strpati v bloke okrog šol in vrtcev (če le ti obstajajo)? Povsem organsko je, da se krajina spreminja z duhom časa, v katerem živimo, seveda s pametjo in omejitvami, ki jih sprejemajo tudi inštitucije, omenjene v članku.

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava