gospodarstvo

Maja začetek gradnje jedrskih objektov odlagališča NSRAO

10.4.2024 | 08:00 | STA; M. K.
Foto: ARAO

Ljubljana/Krško - Odločitev o izboru konzorcija družbe Riko s partnerji Kolektor, CGP in Kostak za gradnjo jedrskih objektov v okviru odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov (NSRAO) v Vrbini pri Krškem je pravnomočna, dela naj bi po podpisu pogodbe predvidoma stekla maja. Isti konzorcij medtem dokončuje infrastrukturna dela.

Gradbišče odlagališča v Vrbini

Gradbišče odlagališča v Vrbini

Skupna ocenjena vrednost izgradnje jedrskih objektov je nekaj manj kot 93 milijonov evrov, obsega pa gradnjo odlagalnega silosa, hale nad silosom ter upravno-servisnega in tehnološkega objekta.

Skupna vrednost celotnega projekta odlagališča, torej gradnje jedrskih objektov in infrastrukturnih del ter vseh postopkov, ki so vodili do same gradnje, je medtem ocenjena na okoli 200 milijonov evrov, je včeraj v pogovoru z novinarji povedal direktor Agencije za za radioaktivne odpadke (ARAO) Sandi Viršek.

Infrastrukturna dela, za katera je bil aprila lani izbran isti konzorcij pod vodstvom Rika, se medtem počasi zaključujejo. V okviru del so med drugim rekonstruirali obstoječo Vrbinsko cesto do gradbišča odlagališča, položili komunalno infrastrukturo, postavili zunanjo varnostno ograjo, izkopali gradbeno jamo predvidnega ponikovalnega polja, postavili temelje za gradbiščne zabojnik ter vzpostavljali fizično in tehnično varovanje jedrskega objekta.

Maja začetek gradnje jedrskih objektov odlagališča NSRAO

Zaključek gradnje jedrskih objektov je predviden v 2027, ko naj bi steklo tudi poskusno obratovanje, v okviru katerega bodo v podzemnem silosu začeli skladiščiti omejene količine odpadkov. V začetku 2028 naj bi nato stekla prva faza obratovanja, v okviru katere bodo v podzemno odlagališče prenesli nizko- in srednjeradioaktivne odpadke iz Nuklearne elektrarne Krško, kjer jih nastane 90 odstotkov, ter iz centralnega skladišča v Brinju pri Ljubljani, kjer so shranjeni tovrstni odpadki iz medicine, industrije in raziskovalne dejavnosti.

Prvi fazi bo sledila predvidoma 10- do 15-letna faza mirovanja, nekje okoli 2040 pa naj bi nato stekla še druga faza obratovanja. Zaprtje silosa je predvideno nekje sredi stoletja, nato pa bo sledilo še okoli 300-letno obdobje razgradnje in dolgoročnega nadzora. Območje nad silosom bo medtem v neomejeno rabo po Virškovih napovedih lahko pod določenimi pogoji prešlo že kmalu po zaprtju.

Šlo bo za pripovršinsko odlagališče NSRAO z odlagalno enoto v obliki silosa. Odlagalni silos bo imel notranji premer dobrih 27 metrov in se bo nahajal na globini od 20 do okoli 60 metrov. Vsi odpadki bodo zloženi v 990 betonskih zabojnikih, ki so jih skupaj z zunanjimi partnerji zasnovali pri ARAO, izdeluje pa jih novomeški CGP.

Načrtovano odlagališče zadošča za celotno načrtovano proizvedeno količino radioaktivnih odpadkov v Sloveniji do konca obratovanja Neka (predvidoma leta 2043). Predvidenih je 10 plasti s po 99 zabojniki, prostor med zabojniki bo zapolnjen s tesnilnim materialom. Ko bo silos poln, bo zaprt z betonskim pokrovom in debelo plastjo gline.

Odloženi odpadki bodo tako zaščiteni z večpregradnim sistemom umetnih in naravnih pregrad. Prva varnostna pregrada bodo sami kovinski sodi, nato bodo to omenjeni betonski zabojniki, odločeni v betonski silos, zaprt z betonskim pokrovom in debelo plastjo gline, nad silosom pa bo posebna hala, ki bo ščitila pred vremenskimi vplivi. Zadnja pregrada pa bo samo geološko okolje s slabo prepustnim meljem, je pojasnil Viršek.

Maja začetek gradnje jedrskih objektov odlagališča NSRAO

Za obratovanje odlagališča bo po njegovih napovedih skrbelo okoli 15 zaposlenih, ki jih na agenciji že urijo. Medtem ko je bilo gradbeno dovoljenje odobreno za en omenjeni silos, pa okoljevarstveno soglasje agenciji dovoljuje postavitev dveh silosov. Na lokaciji je namreč mogoče po analizah skladiščiti več odpadkov, s tem pa so v ARAO že tudi predvideli opcijo skladiščenja nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov iz nove nuklearke v Krškem, čeprav zanj še nimajo mandata.

Letno sicer v Sloveniji nastane od 30 do 50 kubičnih metrov tovrstnih odpadkov, skupaj jih je trenutno okoli 2500 kubičnih metrov, kar v grobem pomeni od 200 do 300 betonskih zabojnikov.

Visokoradioaktivni odpadki oz. izrabljeno gorivo, ki nastaja v jedrskem procesu v Neku in raziskovalnem reaktorju TRIGA pri Ljubljani ter poleg močnega sevanja oddaja tudi veliko toplote, se medtem trenutno hrani v bazenu za izrabljeno gorivo v Neku in v posebnem suhem skladišču v okviru nuklearke.

Za te odpadke, ki ostajajo radioaktivni tudi več 10.000 let, je tovrstno skladiščenje predvideno do 2103, nato pa je po trenutnih rešitvah predvideno globoko odlaganje na več kot 500 metrih globine. Slovenija raziskuje možnost lastnega tovrstnega odlagališča ali sodelovanja v skupni mednarodni rešitvi, je pojasnil Viršek. Pristojni v Genu energiji so ga medtem dopolnili, da izrabljeno gorivo trenutno ni opredeljeno kot odpadek, ampak kot strateška surovina. Lahko se ga namreč tudi reciklira in vnovič uporabi.

‹ nazaj

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava