dolenjska

Ko podariš, ne izgubiš, ampak dobiš še več

6.5.2024 | 12:40 | Lidija Markelj

Bralci Dolenjskega lista ste v preteklih tednih z glasovanjem med tremi nominiranci, ki vsak na svoj način nesebično pomagajo ljudem v stiski, izbrali regijskega dobrotnika leta 2023. To je prepričljivo postal Radko Luzar, uspešen šentjernejski podjetnik in član Rotary kluba Novo mesto, ki je bil radodaren tudi kot župan. Luzar se tako zdaj uvršča na tekmovanje v akciji Ljudje odprtih rok na državni ravni in se poteguje za naziv dobrotnik leta 2023.

Radko Luzar se je razveselil zahvale za regijskega zmagovalca Ljudje odprtih rok. (Foto: L. M.)

Tudi preostala dva kandidata, za katera ste glasovali, sta dobila lepo podporo, ki jima pomeni spodbudo za nadaljnje delo. To sta humanitarec Marjan Dornik iz Podbočja, soustanovitelj Društva Sonček Posavje in najzaslužnejši za center aktivnosti invalidnih oseb v Bušeči vasi, ter dolgoletna prizadevna sekretarka Območnega združenja Rdečega križa Metlika Zalka Klemenčič, ki se trudi skozi vse leto z različnimi akcijami pomagati starejšim in drugim ranljivim skupinam v družbi.

PRESENEČEN IN VESEL

Radko Luzar, regijski dobrotnik leta 2023, je bil ob tem nazivu presenečen. »Res nisem pričakoval, da bom izbran. Niti enkrat nisem glasoval zase, še moji domači ne vem, ali so vedeli za to. Ne pomagam za slavo ali kaj podobnega, sem pa vseeno vesel podpore ljudi iz domačega okolja in se zahvaljujem vsem. To veliko pomeni tudi našim zaposlenim v podjetju L-Tek, ki radi slišijo, da gre dober glas o podjetju naokrog, kajti ne pomagam le sam, dobrodelna je tudi naša firma,« pove Luzar.

Na njihova vrata so potrkali že mnogi in prosili za finančno pomoč: od posameznikov, ki so se znašli v težki situaciji – zlasti so pozorni do otrok in invalidov – do raznih društev iz domačega okolja. Tudi športniki ne odidejo praznih rok. L-tek je pokrovitelj Atletske zveze Slovenije in od pred kratkim še novoustanovljenega Nogometnega kluba Šentjernej. Prav tako vrsto let s podporo tekmovanja FLL pomagajo mladim talentom, ki jih zanima tehnika.

Lani niso spregledali ljudi v stiski zaradi hudih poplav in eni družini podarili novo plinsko peč. Radko Luzar je pomagal mnogim tudi kot član Rotary kluba Novo mesto, ki mu je leto dni predsedoval. Pove, da trenutno vodijo akcijo za novomeške paraplegike, ki kupujejo nov, njim prilagojen avtomobil, in v tej akciji bo še posebej prispevalo tudi njihovo podjetje. V domači občini pa bodo pokrovitelj mlademu paraplegiku, ki potrebuje posebno kolo za invalide.

Radko Luzar pa je bil verjetno edini župan v Sloveniji in mogoče tudi širše, ki je prav vse svoje plače oz. županska nadomestila v petih letih dal v dobrodelne namene – denar je razdelil med posameznike in družine, ki so bili pomoči potrebni.

NAJTI PRAVE LJUDI

»Če lahko človek pomaga, zakaj ne bi? Ampak moraš začutiti, da je tako prav, in najlepša je iskrena zahvala, ko vidiš, da si izbral pravega človeka,« pove. To ni vedno lahko, doda, in odkrito pove, da mnogi pri nas izkoriščajo sistem in sami nič ne naredijo zase, le prosijo. Tega ne odobrava.

»Kdor res potrebuje pomoč, tistega se običajno ne sliši in ne vidi, ta ne zna poklicati po telefonu ali odpreti kljuke kakih vrat, ker ga je sram. Takšne ljudi je treba poiskati,« meni sogovornik, ki je bil tudi sam, ko je po propadu šentjernejske Iskre leta 1992 kot univ. dipl. inženir elektrotehnike ostal brezposeln, deležen podpore dveh prijateljev iz tujine, da se je lahko postavil na noge in začel samostojno podjetniško pot. Zato ve, kaj pomeni pomoč v pravem trenutku.

SPOMIN NA STARO MAMO

Sicer poudari, da smo Slovenci, kar se dobrodelnosti tiče, nekaj posebnega. »V tujini je tega bistveno manj, pa se tudi tam dogajajo nesreče in tragedije, a ljudje pogosto ostajajo sami v stiski. Čut za sočloveka je treba ohranjati in ga prenašati na mlajši rod,« je prepričan. Sam je srčen in čuteč zlasti zaradi vzgoje za prave vrednote in lepih zgledov, ki jih je bil deležen doma, predvsem od stare mame in mame.

»Spominjam se stare mame, ki je imela poseben občutek za druge. Vedno je dejala, da mora biti pri hiši žlica prosta še za koga. Pri hiši so se nemalokrat ustavljali berači, reveži, invalidi, ki jih ni bilo malo po prvi svetovni vojni, in so živeli brez podpor. Vedno jih je nahranila in jim kaj dala za s seboj,« pove Radko Luzar, ki je rastel v gostilniški družini in na kmetiji, pridno pomagal in študiral. Očeta Jožeta je žal izgubil kmalu po študiju, mamo Tončko, ki je praznovala že 92 let, pa še ima in lepo se razumeta.

Radko Luzar, član PGD Dolenja Stara vas, Društva vinogradnikov Šentjernej in še kakega, bo sledil svojim vrednotam še naprej. Mu je pa kar malce hudo pri srcu, ko gleda današnje mlade ljudi, ki so pogosto tako samozadostni, ki ne potrebujejo nikogar in ki žal pogosto egoistično gledajo le nase in na svoje koristi. Čisto drugačne vrednote od njegovih. V dobrega pol stoletja se je vse obrnilo na glavo, pravi. Sam s svojim zgledom, tudi kot dober oče treh otrok in že dedek, kaže drugačno pot.

‹ nazaj