Škocjančani imajo svojo knjigo

9.7.2012 | 20:00

Župan Jože Kapler izroča darilo dr. Edu Škulju.

Škocjan - Na literarnem večeru v okviru Knobleharjevega so v Župnijskem domu dr. Ignacija Knobleharja predstavili knjigo Škocjani in cerkve sv. Kancijana. Napisal jo dr. Edo Škulj, mednarodno ugleden muzikolog, znanstvenik, profesor in duhovnik, rojen v Podsmreki pri Velikih Laščah. Kot župnik v Škocjanu pri Turjaku se je lotil raziskovanja Škocjanov in zavetnikov sv. Kancijanov, ki so dali naselbinska imena vsem Škocjanom. Knjigo, ki je izšla ob letošnjem tradicionalnem srečanju Škocjanov prav v Škocjanu pri Turjaku, je izdala in založila tamkajšnja krajevna skupnost, njeno izdajo pa je finančno omogočil Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja.

Dobro obiskan literarni večer.

Knjiga Škocjani in cerkve sv. Kancijana je prava zakladnica naše kulturne dediščine, bogat vodnik za mnoge obiskovalce, gotovo pa ima poseben pomen za številne prebivalce krajev, ki imajo sv. Kancijane za svoje zavetnike – takih krajev je kar 30, mnogo z dolenjskega območja in knjiga opisuje prav vse njihove cerkve. Sicer pa je Škocjanov sedem, ki se dobivajo na vsakoletnih srečanjih – pet v Sloveniji in dva iz Avstrije in Italije. Vsi so v knjigi tudi predstavljeni: Škocjan na Dolenjskem, ob Soči, pri Divači, pri Domžalah, pri Klopinjskem jezeru, pri Kopru in pri Turjaku. Ime naselij pride iz nekoliko popačenega svetnikovega imena: Kancijan, Kocjan, Št. Kocjan, Škocjan. V knjigi so med drugim tudi priloge, ter povzetki v nemškem ter italijanskem jeziku. Delo bogati bogato slikovno gradivo, saj je fotografije prispeval fotografski mojster Marjan Smerke, zemljevid pa dr. Peter Skoberne.

Kulturni program.

Na predstavitvi v Škocjanu se je dr. Edu Škulju za pomembno knjižno delo o Škocjanih s Knobleharjevim kipcem zahvalil župan Jože Kapler. Prireditev, ki so jo popestrili s kulturnim programom in na kateri je zbrane nagovoril tudi župnik Damjan Štih. je bila zelo dobro obiskana.

Besedilo: L. Markelj, foto: Petra Kic

Galerija

starejši najprej | novejši najprej

Komentarji (4)

9.7.2012Cecilija

naslednja knjiga o Knobleharju se bo imenovala "Pokristjanjevanje v Afriki-genocid brez primere". Tudi mi Škocjanci smi imeli svojega Adolfa.

10.7.2012Grafolog

Res je občinstvo pevsko in Cecilija je zavetnica pevcev. Če je tako, ne pljuvati v lastno skledo. Knoblehar je bil eden prvih Evropejcev, takrat pa verjetno edini, ki je deloval proti trgovini s sužnji. Ta je potekala iz afro-arabskega sveta proti vzhodu. Vendar mu tega ne bodo priznali naši evropski sosedje, Vatikan in drugi tujci, ker bi bil to prevelik plus za Slovenijo. Ti pa tudi ne??? On se je naučil jezika plemen, kjer je deloval, spisal slovar in sprejemal njihovo kulturo, cenil, ohranil in pripeljal v Evropo etnološke predmete, bili so na razstavi v LJ SEM-u. Imenovali so ga domačini Abuna Suliman, ker je bil moder človek - kot kralj Salamon. On osebno tam ni pustil ali storil nič slabega, omenja se ga kot človeka, ki je znal zgladiti najhujše spore med domorodskimi plemeni.

10.7.2012brez primere

Kdo piše te neumnosti o "genocidu brez primere"? Kakšna študentka s FDV-ja? Je pa res, da je vse Knobleharjeve slovenske sodelavce pomorila malarija, na koncu tudi samega Knobleharja.

17.7.2012ena

Prav poučno in prisrčno je bilo. Prisoten je bil lahko, kdor je želel. Obveščeni smo bili prav vsi občani. Celo praznovanje je bilo zelo bogato in dobro organizirano, samo za večino Škocjančanov še vedno ni vredno, da bi podprli DOMAČI praznik. Isto časno jih vidiš okol in okol več, kot pa na domačih prireditvah. Prav nič jih še ni spametovalo. Domača društva in ljudi je potrebno podpreti, saj se dela vse za dobro nas občanov. Najlažje je tadlati in jambrati, pomagati ne želi pa nihče. Še na prireditev ne pride-jo!