dolenjska

O Leonu Štuklju tudi Cerar, Zajc in Kozmus

22.11.2014 | 17:00 | Besedilo in foto: R. N.

Žužemberk - Letos mineva 15 let, odkar je umrl legendarni olimpionik Leon Štukelj, ki je bil le mesec dni pred svojo smrtjo tudi gost ob otvoritvi prizidka telovadnice osnovne šole Žužemberk. Njemu v spomin zato šola vsako leto pripravi spominsko uro, s katero se poklonijo enemu največjih slovenskih športnikov vseh časov.

Jelka Mrvar.

Štukelj je mladostna leta preživljal tudi v Suhi krajini, saj njegova mama prihaja iz Zafare. Čeprav je zadnja leta življenja živel v Mariboru, so ga Suhokranjci vzeli za svojega. Kot je dejala nekdanja ravnateljica šole mag. Jelka Mrvar, ji je ob otvoritvi prizidka dejal: »Suh sem, torej sem Suhokranjec.« Mrvarjeva je bržkone tudi ena izmed najbolj zaslužnih, da se ohranja spomin na našega najuspešnejšega telovadca in se je ob gledanju fotografij na projektorju sprehodila skozi vse Štukljeve spominske ure.

Na večini od njih - in tudi tokrat - je bil prisoten Štukljev prijatelj Miroslav Cerar, ki se Leona spominja ne samo kot vrhunskega telovadca temveč tudi kot odličnega pravnika in izjemnega človeka nasploh. »Odlikovale so ga natančnost, preciznost in delavnost,« je dejal.

Zelo dobro je Štuklja poznal tudi njegov dolgoletni prijatelj Tomaž Zajc, ki se vedno z veseljem odzove povabilu šole. »Od njega sem se naučil ogromno. Lahko bi dejal, da je imel celo to napako, da je bil preskromen in ni delal razlik med ljudmi. Brez težav se je rokoval z državnimi diplomati kot tudi s smetarji, natakarji in drugimi,« je povedal.

Primož Kozmus.

Nekoliko manj dobro pa ga je poznal častni gost prireditve Brežičan Primož Kozmus, ki je kljub temu dejal, da Štuklja zelo ceni. V pogovoru z učencem je olimpijski zmagovalec iz Pekinga in olimpijski podprvak iz Londona povedal, kako se je začel ukvarjati z atletiko, kako so včasih v osnovni šoli iz kabineta »sunili« kakšno kontrolno nalogo, da so nato dobili dobro oceno in da je za vrhunske rezultate potrebno veliko odrekanja in trdega dela. »V metu kladiva bom vztrajal vsaj še dve leti, nato pa se bo posvetil družini in drugim stvarem,« je sklenil najuspešnejši slovenski atlet, ki ga zaradi njegovih vrhunskih dosežkov brez težav postavimo ob bok največjim slovenskim športnikom vseh časov.

‹ nazaj