kultura

Peš do muzeja za začetek jubileja

1.4.2015 | 07:40 | I. V.

Stare uniforme in nekoliko novejši športni dresi so tudi del zgodovine Novega mesta.

Pri pripravi razstave in pisanju monografije so sodelovali vsi kustodiati in vsi kustosi Dolenjskega muzeja.

Monografija

Novo mesto - Prihodnji teden se bo začelo novomeško jubilejno leto. Pred 650 leti, 7. aprila 1365, je vojvoda Avstrije, Rudolf IV. Habsburški, izdal listino, s katero je novi naselbini na okljuku Krke podelil mestne pravice. Veliki jubilej bodo Novomeščani proslavljali vse leto do naslednjega 7. aprila, najbolj slovesno pa bo seveda prihodnji teden, ko bodo v ponedeljek v Dolenjskem muzeju odprli razstavo 650 let Novega mesta, v torek v Kulturnem centru Janeza Trdine podelili občinske nagrade in priznanja, v sredo bo župan Gregor Macedoni na Dunaju v Štefanovi cerkvi položil venec na grob Rudolfa IV. Habsburškega, v četrtek pa bo v dvorani Leona Štuklja še osrednja slovesnost.

Novo mesto bo praznovanje 650-letnice pričakalo slavnostno okrašeno – po vzoru novomeških slavij v 19. in prvi polovici 20. stoletja bodo pročelja hiš na Glavnem trgu krasile girlande iz bršljana, izobešene pa bodo tudi narodne in mestne zastave.

Ponedeljkovo slovesnost, s katero se začenja novomeško jubilejno leto, bodo pred rotovžem pospremljeni z zvoki mestne godbe začeli župan in občinski svetniki, ki se bodo od tam po Muzejski ulici sprehodili do Galerije Dolenjskega muzeja, kjer bo meščanom in svetu na ogled razstava Novo mesto Tisočletja na okljuku Krke, ki so jo pripravili vsi kustodiati in kustosi Dolenjskega muzeja, na njej pa bodo na ogled predmeti, dokumenti in likovna dela, povezani z naselbino na okljuku Krke od prazgodovine do danes. Ob tej priložnosti bo izšla tudi obsežna monografija o Novem mestu, razstava pa bo ta dan odprta za vse obiskovalce do 21. ure. Vstop bo seveda brezplačen.

Vodja projekta Novo mesto Tisočletja na okljuku Krke Borut Križ je na novinarski konferenci pred odprtjem razstave povedal: »Prvi dokazi o človekovi prisotnosti na tem območju sicer segajo že dobrih šest tisočletij v preteklost, vendar Novo mesto sredi prvega tisočletja pr. n. št. doseže vrhunec, ki ga živahna zgodovina mesta do današnjih dni ni več presegla. Naslednji mejnik nastopi s srednjeveško gradnjo mestnega obzidja, ki poleg naravne zavarovanosti v zavoju reke Krke omogoči ekonomski razcvet nove mestne naselbine. Zaradi burne in pogosto uničujoče zgodovine se iz zgodnjega obdobja po ustanovitvi ni ohranilo veliko materialnih ostankov, vendar zapisi in arheološke najdbe pričajo o ambicioznosti in širini mestnih prebivalcev. Ti so se zavedali svojega pomena in drugačnosti v primerjavi z ruralnim okoljem, ki je oklepalo mestni pomerij, in se trudili primerjati z ostalim srednjeevropskim meščanstvom. Srednjeveška uspešnost mestne naselbine se je s spremenljivo srečo nadaljevala do današnjih dni. Vzponi in padci so zaznamovali mesto v okljuku reke, ki ga je varovala in opredeljevala.«

Zgodovinarka Majda Pungerčar je povedala, da so se odločili, da namenoma ne bodo predstavljali le 650 let mesta, ampak daljše obdobje. Čas pred ustanovitvijo mesta so v monografiji naslovili z Mesto pred Novim mestom. "Osrednji del razstave je posvečen ljudem in življenju v mestu. Svoje mesto je dobilo tudi gospodarstvo, ki je bilo do druge svetovne vojne omejeno na obrt in trgovino, šele po drugi svetovni vojni pa je prišlo do razmaha industrije," našteva Pungerčarjeva. Svoj pogled na mesto so na razstavi dodali tudi novomeški slikarji, med drugim tudi Božidar Jakac, ki je izdelal celostno podobo ob praznovanju šeststoletnice Novega mesta, in Vladimir Lamut, ki mu bo letošnje leto v muzeju posvečeno zaradi stoletnice rojstva.

Tudi monografija Novo mesto Tisočletja na okljuku Krke je drugačna od dosedanjih monografij, saj ne opisuje zgolj predstavljenega na razstavi, ampak predstavlja najbogatejši opis zgodovine mesta in prazgodovine njegovega območja, v njej pa so besedila posameznih avtorjev združene oziroma pse prepletajo.

‹ nazaj