posavje

Pri nas vse manj beguncev

26.11.2015 | 21:10 | STA, M. M.

Po podatkih policije danes ob 18. uri v nobenem od osmih sprejemnih centrov po Sloveniji ni bilo migrantov. Kot so sporočili s Policijske uprave (PU) Novo mesto, je vlak z 798 migranti na mejni prehod Dobova prispel zjutraj okoli 8. ure, nato so jih z vlakom in avtobusi pospremili proti Jesenicam, od koder so se odpeljali naprej proti Avstriji. Še en vlak naj bi pripeljal nocoj, na njem naj bi bilo 953 migrantov.

"Od 17. 10. 2015 do danes so policisti v Dobovi sprejeli že 200.004 migrantov. V povprečju so dnevno opravili policijske postopke s 5300 migranti. V nastanitvene centre v notranjost države so tujce vsak dan povprečno spremljali s petimi vlaki in dvajsetimi avtobusi. Vse tujce so po prihodu v Slovenijo oskrbeli tudi humanitarni in zdravstveni delavci," je ob tem dodala Alenka Drenik s PU Novo mesto.

Hrvaška Sloveniji zaradi žice izročila že tretjo diplomatsko noto

Hrvaško zunanje ministrstvo je slovenskemu veleposlaništvu izročilo že tretjo diplomatsko noto v zadnjih 15 dneh, v kateri zahtevajo odstranitev žice z meje. Tokrat protestirajo zaradi "protipravnega oviranja prehodnih točk" na mejnih prehodih Središče ob Dravi - Trnovec in Godeninci - Prhovec. Na MZZ so danes potrdili, da so noto prejeli.

Ob tem so v Mladiki pojasnili, da se pri postavljanju tehničnih ovir sledi konfiguraciji terena in upošteva njihovih namen - preprečevanje morebitnega nenadzorovanega prehoda migrantov preko schengenske meje v Slovenijo - pri tem pa se poskuša zagotoviti, da se čim bolj ohrani možnost prehoda med državama. Med drugim tudi tako, da se upošteva bližina drugih prehodnih mest.

Dodali so, da lahko Hrvaška, če meni, da Slovenija s postavljanjem začasnih tehničnih ovir krši dvostranski sporazumom o maloobmejnem prometu in sodelovanju Sops, to vprašanje naslovi na naslednjem zasedanju stalne mešane komisije po Sopsu. Slovenija je vsekakor zainteresirana, da se to zasedanje opravi čim prej, so še poudarili na MZZ.

Kot so pred tem zapisali v današnjem sporočilu hrvaškega zunanjega ministrstva, "najostreje protestirajo", ker je Slovenija kršila Sops iz leta 1997, ki določa posebne točke za prehod meje za prebivalce obmejnega območja. Slovenija je, so dodali, pod vprašaj postavila obstoj tega sporazuma, ki že leta zagotavlja nemoteno življenje in prehod prebivalcem območij z obeh strani meje.

Zagreb od Slovenije v diplomatski noti zahteva umik žice s prehodnih točk pri Središču ob Dravi in Godenincih, "ki jih prebivalci hrvaškega obmejnega območja uporabljajo za legitimen prehod države meje". Obenem so znova zahtevali, naj Slovenija umakne bodečo žico s hrvaških območij, ki so jih omenjali v prejšnjih dveh notah.

Noto so danes izročili odpravniku poslov na slovenskem veleposlaništvu v Zagrebu Marku Rakovcu in mu v pogovoru poudarili, da se v ravnanju Slovenije jasno vidijo dvojna merila, saj je slovenska stran zaprla dve prehodni točki, ki jih uporabljajo hrvaški državljani, medtem ko so prehodne točke, ki jih uporabljajo slovenski in hrvaški državljani, odprte.

Zagreb zahteva, da Ljubljana v skladu s Sopsom zagotovi enake pogoje za vse prebivalce, ne glede na njihovo državljanstvo, ter da jim omogoči nemoteno življenje in prehod čez mejo za vsakdanje potrebe.

Hrvaška je poslala diplomatski noti Sloveniji že 12. in 20. novembra. V njih je protestirala zaradi "nadaljevanja protipravne postavitve bodeče žice na hrvaškem državnem ozemlju" ob reki Sotli.

Slovensko zunanje ministrstvo je takrat zavrnilo navedbe Zagreba, da bi del žice potekal po hrvaškem ozemlju. Poudarili so, da je namen začasnih ukrepov uravnavati migracijske tokove in ne demarkacija meje, ter da ne gre za prejudiciranje meje med državama.

Z razmerami v Sloveniji sta se seznanila visoka predstavnika UNHCR

Slovenijo sta danes obiskala namestnik visokega predstavnika ZN za begunce George Okoth-Obbo in direktor pisarne UNHCR za Evropo Vincent Cochetel. V sklopu obiska, med katerim sta se srečala tudi s predstavniki države, sta obiskala namestitveni center v Šentilju. Ob tem sta Sloveniji izrekla priznanje za vse, kar počne v času begunske krize.

"Videti je velik napor, da bi pomagali ljudem in jim, zlasti v sedanjih zimskih razmerah, zmanjšali trpljenje, za kar smo lahko zelo hvaležni. Res da trenutno tukaj ni bilo veliko ljudi, a lahko si predstavljam, da so razmere, ko se naenkrat zbere več kot 2000 ljudi, zelo težke," je po ogledu razmer v Šentilju povedal Okoth-Obbo.

Predstavnik ZN, ki se po obisku Slovenije odpravlja še na Hrvaško, je ob tem dodal, da bi si želeli še učinkovitejšega sodelovanja med državami na begunski poti, glavna pot za dokončno rešitev begunskega vprašanja pa mora biti po njegovem najdena na evropski ravni. Kot je še dodal, si bo tudi Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR) še naprej prizadeval sodelovati z vsemi vpletenimi državami za razrešitev morebitnih odprtih vprašanj.

Okoth-Obbo in Cochetel sta se čez dan sestala z državno sekretarko na zunanjem ministrstvu Darjo Bavdaž Kuret, ministrico za notranje zadeve Vesno Györkös Žnidar, predstavniki policije in civilne zaščite. Ob tem sta se srečala tudi s predstavniki nevladnih organizacij, ki delajo z begunci.

Na zunanjem ministrstvu so gosta seznanili z vsemi razsežnostmi problematike in mu pojasnili, da je v Slovenijo od sredine oktobra vstopilo že več kot 265.000 beguncev, kar predstavlja 13 odstotkov celotne populacije.

Bavdaž Kuretova mu je pojasnila, da so prizadevanja Slovenije usmerjena v naslavljanje temeljnih potreb beguncev in njihovega dostojanstva, pri čemer je izpostavila pomembno vlogo vseh akterjev, še posebej nevladnih organizacij in posameznikov. V tem okviru se je zahvalila tudi za vso pomoč, ki jo Sloveniji nudijo mednarodne organizacije.

Državna sekretarka je izpostavila slovensko podporo programom UNHCR v različnih krizah po svetu. Po njenih besedah je naša država ob humanitarni krizi v Siriji in sosednjih državah ter za zagotavljanje humanitarne pomoči beguncem namenila že precejšnja sredstva, nazadnje prispevek UNHCR za nujno pomoč beguncem v času zime.

Ministrica Györkös Žnidarjeva je gostoma predstavila trenutne razmere v Sloveniji in poudarila, da Slovenija vsem migrantom brez izjem zagotavlja dostop do postopka mednarodne zaščite, ravno tako ranljivim skupinam nudi posebno obravnavo in izvaja vse potrebne ukrepe za boj proti trgovini z ljudmi. Povedala je še, da je v pripravi nov zakon o mednarodni zaščiti, ki bo v kratkem posredovan v vladno proceduro.

Predstavnika UNHCR sta Sloveniji ponudila dodatno humanitarno pomoč, predvsem pri oskrbi in nastanitvi migrantov, za kar se jima je notranja ministrica zahvalila in ju seznanila, da bo Slovenija sprejela 567 premeščenih oseb in 20 oseb v okviru trajne preselitve. Sogovorniki so se strinjali, da je migracijska kriza izziv za vse, z njim pa se lahko učinkovito soočamo le z usklajenim sodelovanjem držav članic EU in drugih držav v regiji Zahodnega Balkana.

Migranti podrli del ograje na grško-makedonski meji

Več kot 200 migrantov je danes skušalo na silo priti čez grško-makedonsko mejo, pri čemer so podrli del žičnate ograje. Najmanj petim migrantom je pri tem uspelo priti v Makedonijo, a jih je makedonska policija vrnila v Grčijo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Nekaj protestnikov je v policiste metalo kamenje, drugi pa so kričali: "Hočemo v Nemčijo" in "Odprite meje".

Makedonija, ki jo na poti proti severu Evrope prečkajo množice beguncev, od prejšnjega tedna vstop v državo dovoli le še beguncem iz Sirije, Iraka in Afganistana.

Na grški strani meje je zato obtičalo kakih 800 ljudi, večinoma Irancev, Maročanov, Pakistancev in državljanov Bangladeša, ki zahtevajo, da jim morajo dovoliti nadaljevanje poti proti severu Evrope.

Norveška okrepila nadzor na mejah

Norveška je danes uvedla začasen okrepljen nadzor na mejah in sistematičen nadzor na trajektih, ki prihajajo iz Nemčije, Danske in Švedske. Za to se je odločila iz bojazni, da bi se begunski val preusmeril na Norveško, potem ko je Švedska v torek napovedala zaostritev azilne politike. Afganistanske begunce skuša odvrniti od prihoda tudi z oglasi.

Od začetka leta je na Norveško, državo s 5,2 milijona prebivalcev, ki je članica schengenskega območja, ne pa tudi EU, prišlo 30.000 prosilcev za azil.

V zadnjem času se sooča s povečanjem prosilcev za azil iz Afganistana, tako da jih je bilo v zadnjih treh tednih celo več kot iz Sirije. Za azil je zaprosilo 2212 Afganistancev in 2138 Sircev, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Da bi morebitne nove prosilce odvrnila od prihoda na Norveško je vlada v ponedeljek v časnikih v Afganistanu začela objavljati oglase.

V oglasu z naslovom "Strožja azilna pravila na Norveškem", ki so ga v angleščini in afganistanskem jeziku dari objavili na naslovnici dveh vodilnih časnikov, so pojasnili, da bodo tiste, ki prihajajo iz varnih območij v Afganistanu ali imajo dovoljenje za bivanje v drugih državah, izgnali, če bo treba s silo.

Kot je AFP pojasnil državni sekretar na pravosodnem ministrstvu Joran Kallmyr, želijo prepričati ljudi, naj ne prodajo vsega svojega premoženja in naj ne položijo svojih življenj v roke tihotapcev z ljudmi, ker tvegajo, da jih bodo poslali nazaj.

V začetku novembra je norveška vlada na Facebooku že sprožila kampanjo, s katero je želela seznaniti prosilce za azil, kako težko je na Norveškem dobiti stalno bivališče, navaja AFP.

Podobno kampanjo je letos že izvedla Danska, ki je v libanonskih časnikih objavljala oglase, s katerimi je hotela odsvetovati sirskim beguncem prihod na Dansko.

‹ nazaj