kultura

Potem ko je Izletu sledila Dvojina Gazvoda na Pumpenci

15.8.2016 | 14:00 | I. Vidmar

Nejc Gazvoda na Pumpenci v pogovoru z Blažem Habjanom (Foto: I. Vidmar)

Novo mesto - Le teden dni po Borisu Petkoviču je bil gost "amfiteatra" na Pumpenci še en novomeški režiser, Nejc Gazvoda, ki je predstavil svoj zadnji celovečerni film Dvojina ter mimogrede v pogovoru z Blažem Habjanom povedal tudi marsikaj zanimivega o sebi in svetu filma.

Nejc Gazvoda je bil najprej pisatelj in šele potem je postal tudi režiser. Že v gimnaziji je izdal prvo zbirko kratkih zgodb Vevericam nič ne uide, za katero je bil nagrajen z zlato ptico liberalne akademije ter Dnevnikovo fabulo za najboljšo zbirko kratke proze in nominiran za najboljši literarni prvenec, pa se je kljub temu namesto za študij primerjalne književnosti odločil za režijo na AGRFT. "Morda bi se na komparativistiki več naučil, a mi ni žal, da sem se odločil, kot sem se," je povedal na večer, ko so na nebu nad njim začeli deževati meteoriti.

Morda je k njegovi pisateljski veščini kaj pripomoglo tudi to, da ga je babica naučila brati že pri treh letih. "Bila je muka, tako kot učenje plavanja, a danes oboje rad počnem, berem in plavam," pravi. Ko je kot gimnazijec tedanjemu uredniku literarne zbirke novomeške založbe Goga Damijanu Šinigoju prinesel zvežčič s kratkimi zgodbami, si je mislil, da ga ni vzel resno, češ da ga nadleguje še en mladoletnik. Skoraj je že pozabil na oddano, ko ga je Šinigoj poklical in mu rekel, da bodo njegove zgodbe izdali. "Potem je moje pisanje v roke vzela pisateljica Barica Smole, marsikaj popravila in mi spremenila naslov v Vevericam nič ne uide, ki se mi je sprva zdel nekako otroški, a se je to izkazalo za dobro določitev," o ozadju izdaje svoje prve knjige pove Nejc Gazvoda. Čeprav se je potem odločil za svet filma, Nejc Gazvoda ni nehal pisati in je v naslednjih letih izdal vrsto literarnih del: Camera obscura (2006), Sanjajo tisti, ki preveč spijo (2007), Fasunga (2007), V petek so sporočili, da bo v nedeljo konec sveta (2009) ...

Priložnost za svoj prvi celovečerni film je dobil kot scenarist s filmom Janeza Lapajneta Osebna prtljaga (2009), dve leti kasneje je bil pri filmu Izlet podpisan kot režiser in montažer kot tudi kot scenarist in scenograf. Film je  na Festivalu slovenskega filma prejel kar pet nagrad vesna - za najboljši scenarij, glavnega igralca in igralko, glasbo in montažo, Izlet pa je zbiral nagrade tudi v tujini.

Uspeh Izleta je nedvomno veliko pripomogel, da je kmalu dobil priložnost za nov celovečerec. Čeprav pravi, da se nerad loteva aktualnih tem, se je filmu Dvojina zgodila prav aktualnost, saj je na slovenska filmska platna prišel v času najbolj vročih razprav o družinskem zakoniku. Govori o Tini, ki si pred razgovorom za prvo pravo službo na banki poleti denar služi kot voznica letališkega kombija. Ko odpelje potnike odpovedanega leta na prenočevanje v hotel, v kombiju ostane tiho dekle, ki Tino prosi, če jo zapelje naokrog na ogled mesta. Med dekletoma se to noč splete nenavadno prijateljstvo, ki Tino pripelje do priznanja, da je lezbijka, lepo dansko turistko Iben, ki ji dneve preostanka življenja šteje neozdravljiv tumor v glavi, kar Tini pove v danščini, ki je ta ne razume, pa do izjave, da če ima nekoga rada, jo pri tem nič ne moti, če je to dekle.

Vse se začne in konča v štiriindvajsetih urah. Film odlikuje mojstrsko izpeljana zgodba odnosa deklet in izjemna igra Nine Rakovec in Mie Jexen, pa izvrstna kamera, montaža in še kaj. Film je v letu, ko je na Festivalu slovenskega filma blestel Bičkov Razredni sovražnik, prejel nagradi vesna za najboljšo žensko vlogo in najboljšo glasbo, bolj kot doma pa je bil opažen v tujini, predvsem v Skandinaviji in v Makedoniji, kjer so ga razglasili za najboljši film balkanske regije. Film je zelo dober odziv doživel tudi v okolju tako imenovane skupnosti LGBT. "Nikoli nisem bil aktivist, so me pa vedno pekle teme, ki bolijo, o katerih se ne govori veliko," pravi Gazvoda in dejstvo, da je film doma ostal bolj v senci, komentira, da se tako in tako ne sonči rad.

‹ nazaj