dolenjska

Od jantarja do katrce: Novi del zgodovine samega mesta

11.5.2017 | 13:45 | Mirjana Martinović

Prvo "okno" v preteklost mesta so odprli 8. marca letos. (Foto: M. M., arhiv DL)

Novo mesto - Novomeščani zahvaljujoč Dolenjskemu muzeju precej dobro poznajo zgodovino svojega kraja. A če smo glede arheološke dediščine doslej govorili v glavnem o najdbah z Marofa ter Mestnih in Kapiteljskih njiv, nekaj malega pa tudi o Šancah, je tokrat precej drugače in po besedah konservatorskega svetnika Uroša Bavca iz novomeške enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine bomo imeli kmalu priložnost del zgodovine samega mesta napisati na novo. Kot smo poročali, je podjetje Arhat izvedlo sondiranje terena od Pugljeve ulice preko Glavnega trga do Rozmanove, na podlagi njihovega zaključnega poročila pa je ZVKDS izdal dopolnjene projektne pogoje z natančnejšim načrtom predvidenih izkopavanj, ki bodo vsekakor vplivali tudi na dinamiko načrtovane prenove mestnega jedra. »Kapiteljske njive, Mestne njive in Beletov vrt, vse to so grobišča s prečudovitimi najdbami, ki so bile pridane kot najboljši predmeti pokojniku za oni svet. Sedaj, ko govorimo o raziskavah naselbine, je zadeva drugačna, za mene osebno celo precej bolj razburljiva, čeprav znajo biti najdbe navadno bolj skromne, pa so prav tu vedno možna fascinantna presenečenja,« nam o tem, kaj morebiti še skriva Glavni trg, pravi Bavec.

Napovedane predhodne arheološke raziskave v obliki strojno-ročnega sondiranja so se na Glavnem trgu začele na dan žena in Aleš Tiran iz podjetja Arhat s sodelavci je bil deležen velikega zanimanja meščanov, ki so se ustavljali ob izkopih in opazovali dogajanje. Menda je že prvi dan postregel s presenečenjem, zdaj je sondiranje zaključeno in v kolikšni meri še lahko govorimo o presenetljivih najdbah?

Da je na Glavnem trgu in Rozmanovi v prazgodovini obstajalo življenje, smo seveda vedeli, imeli smo neke naključno pridobljene podatke, novo je pravzaprav dejstvo, da gre tu vendarle za intenzivno in ponekod tudi bolj ali manj kontinuirano prazgodovinsko poselitev. V tem smislu so rezultati presenetljivi in spodbudni. Če govorimo o času grobišč na Kapiteljskih njivah, Mestnih njivah, na Beletovem vrtu, je znano, da gre za čas od kulture žarnih grobišč, se pravi konca bronaste dobe pa vse do konca železne dobe in začetka zgodnje rimske poselitve teh krajev. Le na Marofu imamo dokumentirano poselitev iz časa ob koncu bronaste dobe, ko se ta izteče v železno dobo (konec kulture žarnih grobišč). To je npr. tudi obdobje, ko imamo najdene grobove na Mestnih njivah, medtem ko za ves »cvetoči halštat Dolenjske«, se pravi starejša železna doba, pa za keltski čas, se pravi mlajša železna doba, in za obdobje prehoda iz keltskega v zgodnji rimski svet, ko pokopavajo na Beletovem vrtu, nimamo podatkov, kje so ti ljudje živeli.

Mar niso bila predvidevanja, da je na samem Glavnem trgu potekala prometnica, nekoliko višje pa je bilo še naselje?

Vemo, da okljuk Krke ni bil naseljen le od časa Rudolfa naprej. Ampak vendarle, direktnih izkopavalnih dokazov je bilo za zdaj malo. Nekaj arheoloških raziskav je bilo opravljenih na Šancah, kjer imamo dokaze iz pozne rimske dobe, iz latenskega časa imamo najdeno peč, neposredno ob Kapiteljski cerkvi pa tlake; torej kar nekaj podatkov, ki kažejo, da je bil vrh Kapitlja v tem času poseljen. To so bili arheološki indici, ki so dali slutiti, da lahko prazgodovinsko poselitev pričakujemo še kje drugje v mestu.

In sedaj je bila priložnost za to, opazovali smo luknje od Pugljeve preko Glavnega trga do Rozmanove.

Da, sonde oz. testni jarki so ena od metod predhodnih raziskav. Ampak kot je rekel pokojni Tone Knez: »Brez krampa in lopate še vedno ne prideš do najdbe!« Gre za nekakšna okna z majhnim vpogledom v preteklost. Se pravi: narediš zemeljski presek in dobiš nekakšno okno, skozi pač vidiš, kolikor skozi posamezno okno lahko, nikoli pa ne vidiš celotne slike. Ta »okna« smo razporedili v medsebojni razdalji desetih metrov in dobili vpogled, kaj se pričakuje na celotnem območju bodoče gradnje. Na spodnjem delu Glavnega trga je nastala težava zaradi plitve skalne osnove in pa tudi sicer je bilo tu nekaj težav zaradi vozlišča vseh vrst zelo pomembnih vodov, od električnih do telekomunikacijskih ipd. Izkopovalec, v tem primeru je bilo to podjetje Arhat, je imel iz tega naslova kar nekaj težav, zato smo tu od sondaže odstopili. No, če se vrneva nazaj. Ta okna pokažejo izkopavalcu neko stratigrafsko sekvenco, ki je v zgornjem delu Glavnega trga na globini približno 40 centimetrov razkrila srednjeveški tlak. Pod tem pa so se začela presenečenja.

Uroš Bavec (Foto: M. M., arhiv DL)

Kakšna?

Na nekaj več od metra globine so se začele pojavljati podobne tlakovane strukture, ki so jih izkopavalci po keramiki datirali ravno v čas prehoda poznega latena v rimsko dobo, se pravi v čas po naselitvi Keltov in prihoda Rimljanov, se pravi čas grobišča na »Beletovem vrtu«, na območju današnje NLB. Morda gre naselitev celo v čas grobov na Kapiteljskih njivah, ki so tudi keltski. To bi morda lahko sklepali po čistem latenskem materialu, ki se pojavi v eni od sond v bližini vodnjaka in hiše na Glavnem trgu 2 , ko so bili odkriti tudi vkopi v ilovnato osnovo, morda zadnji ostanki neke lesene arhitekture.

Kot stebri?

Da, nekaj takega. Seveda najdemo le negativ take zadeve, les propade. Ravno za čas latena takšna gradnja ne bi bila nenavadna. Pričakovati smemo torej neko tlakovano površino, cesto ali dvorišče, pa tudi ostanke nekih lesenih hiš oz. objektov. V zgornjem delu naših raziskav, na Rozmanovi ulici nasproti Foto Asje, so izkopavalci v posameznih plasteh našli tudi precejšnjo količino halštatske keramike. To pa je ravno čas, ko se je prazgodovinsko Novo mesto ekonomsko najbolj razvilo. To je čas situlske umetnosti, uvoza luksuznega nakita, jantarja in vseh dobrin tega časa. Glede na to, da se najdbe pojavljajo v precej razpršeni obliki do precejšnjih globin, vsaj do metra in pol, je mogoče sklepati, da je erozija naredila svoje in je naselbina morda še nekoliko višje. To so tudi glavne novosti.

Kaj pa Pugljeva?

Tam so bili srednjeveški arhitekturni ostanki pričakovani, saj vemo, da je imelo srednjeveško mesto na tem delu vhod. Pričakujemo torej pozicijo mestnih vrat, tam smo postavili sondo in odkrili relativno dobro ohranjen splet zidov, ki so verjetno zgodnjenovoveški ali poznosrednjeveški, se pravi, da spadajo v čas nastanka Rudolfswertha. Malo višje po pobočju je že živa skala, a tudi pod Čajarno smo našli neke zidove, ki so bili, kot kaže, del objektov te zgodnje faze izgradnje srednjeveškega mesta. Če zaključim: pred popolno prenovo mestne infrastrukture in prenove mestne podobe bomo morali od enega do drugega konca mesta na določenih delih opraviti prehodne raziskave v obliki arheoloških izkopavanj.

Povsod? Kje natanko so predvidena?

Izkopavanja ne bodo potekala povsod hkrati in verjetno bodo ponekod potekala še tik pred gradbenimi deli, drugod pa bomo zadeve (oz. gradbena dela) spremljali. Ob raziskavah bomo zagotavljali, da bodo sam potek gradbenih del kot tudi vsakodnevne življenjske aktivnosti mesta čim manj ovirani. Arheologija s temi okni ni le dobila vpogleda v preteklost, s predhodnimi raziskavami je stroka toliko napredovala, da gradbenih del načeloma ni treba ustavljati, ampak investitorja vnaprej natančno seznanimo s tem, kaj ga čaka in v kakšnih finančnih ter časovnih okvirjih se pri tem giblje. Občina kot investitor in upravljalec tega prostora ima zdaj precej bolj jasen vpogled v to, kje bodo izkopavanja in kje bomo gradbena dela le spremljali in jih v primeru zelo pomembnih najdb le na kratko ustavili. Tako se je npr. delalo po Celju, se dela v Ljubljani, Brežicah in drugod.

Kje so torej predvidena arheološka izkopavanja?

Predvidena so pri Foto Asji in na celotnem območju zgornjega dela Glavnega trga, kjer so bili rezultati res intenzivni. Na delu Pugljeve ulice bo nekaj manjših izkopov, medtem ko se bo v spodnjem delu Glavnega trga in drugod zagotavljala le spremljava del.

V dosedanjih napovedih je bilo rečeno, da bi se gradbena dela začela letos poleti oz. vsaj v začetku jeseni. Kaj vaša dognanja pomenijo za to časovnico?

Trenutno ima »škarje in platno« v rokah občina. Postopek za izvedbo razpisa za izvajalca teh del je že v teku, mi smo se potrudili in uvodno poročilo ter dodatne pogoje izdali v najkrajšem možnem času, investitorju smo ustvarili pogoje, da gre pospešeno v razpis in izbiro izvajalca teh raziskav. V primerih, kot je ta, ZVKDS izvaja le nadzor nad raziskavami, izkopavanja pa vodijo zasebna podjetja.

Pa bi se dalo nove najdbe nekako vključiti v prenovljeno podobo trga? Da ne bi zgolj vsega popisali in zakopali nazaj?

Od lanskega leta imamo vzoren primer v Celju. Ob prenovi nekega manjšega objekta v starem mestnem jedru so našli čudovit rimski mozaik in občina je dala precej denarja, da so ta objekt arhitekturno prilagodili potrebam turizma in da se skozi steklo ta mozaik tudi vidi. Skratka, pravi objekt je v funkciji, a spodnja etaža je dostopna vsem in hkrati privlačna za turiste. Kot vidimo, mora biti vedno zadaj tudi politična volja, saj tovrstne prezentacije niso ravno poceni. Stanovska kolegica Danijela Brišnik, ki je projekt »trmasto« vodila in v izjemnost najdbe prepričala župana, je za to v ponedeljek zasluženo dobila Staletovo nagrado, za kar ji še na tem mestu iskreno čestitam. Dejstvo je, da so že izkopavanja zelo draga stvar in po mojem mnenju je velika škoda, da so tovrstne prakse danes tako redke in se za prezentacijo ne najde denarja. Če se kaj izjemnega najde in to na primeren način predstavi javnosti, ima od tega precej več celotno mesto.

‹ nazaj