dolenjska

Mišja mrzlica: v regiji letos že sedem primerov

24.5.2017 | 11:30 | B. B.

Incidenčne stopnje prijavljenih primerov mišje mrzlice po regijah Slovenije za obdobje od 1. januarja do 18. maja letos.

Novo mesto - Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) opozarja na porast števila zbolelih za mišjo mrzlico. Do prejšnjega tedna so v Sloveniji potrdili 29 primerov, od tega sedem samo v novomeški zdravstveni regiji.

Bolniki so iz že znanih žarišč mišje mrzlice, pravijo na NIJZ, in sicer pet iz ljubljanske regije, deset iz mariborske, sedem iz novomeške, po dva iz murskosoboške in goriške ter po en bolnik iz celjske, kranjske in koprske zdravstvene regije. Hospitaliziranih je bilo 27 bolnikov, umrl ni nihče. Na podlagi do sedaj prejetih prijav obolelih ocenjujejo, da se bo ciklus porasta primerov mišje mrzlice v letu 2017 še nadaljeval.

Človek se z mišjo mrzlico najpogosteje okuži z vdihavanjem prašnih delcev, v katerih so iztrebki okuženih miši, lahko pa tudi z rokami, onesnaženimi s prahom, v katerem so bili mišji iztrebki, ter z okuženo hrano ali vodo. Okužba se s človeka na človeka ne prenaša.

Previdno pri spomladanskem čiščenju

Tveganje za okužbo je največje pri ljudeh, ki pri svojem delu pogosto prihajajo v stik z majhnimi glodavci in njihovimi iztrebki, bodisi poklicno (gozdni delavci, lovci, kmetje) ali pri rekreaciji in priložnostih opravilih. Pogosto pride do okužbe tudi pri čiščenju ali pospravljanju prostorov (kleti, podstrešja), ki so bili dolgo zaprti in nenaseljeni.

NIJZ svetuje, da glodavcem preprečimo dostop v hišo in da poskrbimo za varno odstranjevanje odpadkov hrane. Prav tako je pomembno, da živila in pijačo hranimo v zaprtih posodah in izvajamo redno deratizacijo.

Razkužimo s klorno raztopino

Pri čiščenju dalj časa zaprtih prostorov te pred začetkom dela temeljito prezračimo - na stežaj odpremo vsa okna in vrata za najmanj 30 minut. V času prezračevanja se ne zadržujmo v prostoru.

V tem času pripravimo raztopino klornega razkužila, kjer enoto razkužila (npr. Varikine), zmešamo z desetimi enotami vode. Če uporabimo že pripravljeno razkužilo, upoštevamo navodila proizvajalca. Površine, kjer so iztrebki ali mrtve miši, razkužimo s pomočjo razpršila, v katerem je pripravljeno razkužilo. Lahko uporabimo pršilke porabljenih čistilnih sredstev. Minimalni čas delovanja razkužila je pet minut. Pri delu si zaščitimo roke z rokavicami iz lateksa.

Razkužene iztrebke in mrtve glodavce poberemo s papirnato brisačo in jih odstranimo v vrečko ter odvržemo med splošne komunalne odpadke. Po odstranitvi poginulih glodavcev in iztrebkov razkužimo še ostale površine in predmete, ki so lahko onesnaženi z iztrebki in so zato kužni.

Po razkuževanju je treba prostor in površine še mokro očistiti. Pri tem pazimo, da ne pride do dvigovanja prahu, v katerem so iztrebki glodavcev in njihovih ostankov.

Po končanem razkuževanju in čiščenju odstranimo uporabljene rokavice v vrečko za smeti med splošne komunalne odpadke ter si roke temeljito umijemo z vodo in milom. Če najdemo veliko število poginulih miši v prostorih, kjer se nahajajo rejne živali (hlevi), obvestimo pristojnega veterinarja.

V naravi

Pri bivanju v naravi pazimo, da hrano in pijačo zaščitimo pred glodavci - hrane ne puščamo na tleh. Prav tako ne pijemo vode iz izvirov v naravi, ne poležavamo na golih tleh in skrbimo za higieno rok.

Pri opravljanju dela v naravi pazimo na svoje osebne stvari in jih ne puščamo dlje časa nezaščitene na tleh. Na golih tleh ne poležavamo in ne posedamo, pri delu, pri katerem se zelo praši, pa uporabljamo zaščitno masko za usta in nos. ne pijemo vode iz izvirov v naravi, skrbimo za higieno rok, predvsem po opravljeni potrebi in pred hranjenjem. Poskrbimo, da odstranimo ostanke hrane, ki privabljajo glodavce.

‹ nazaj