dolenjska

Na Kapiteljski njivi začeli z letošnjimi izkopavanji

25.5.2017 | 19:10 | M. Ž., STA

Borut Križ s kosoma železove rude, zaradi katere je bil Marof v prazgodovini še posebej privlačen za naselitev. (Foto: I. V., arhiv DL)

Novo mesto - Na Kapiteljski njivi v Novem mestu, kjer zadnja dobra tri desetletja zavarovalno raziskujejo mednarodno uveljavljeno prazgodovinsko grobišče, je v ponedeljek arheološka ekipa Dolenjskega muzeja začela letošnja izkopavanja. Tako nadaljujejo z raziskavami zahodnega pobočja tega obsežnega grobišča, potekala pa bodo do konca junija.

Arheolog Dolenjskega muzeja in vodja izkopavanj Borut Križ je za STA povedal, da so letos že odkrili osem žarnih kasnobronastodobnih žganih grobov, sicer pa nameravajo podobno kot lani raziskati približno 500 kvadratnih metrov omenjenega grobišča z rodovnimi starejše železnodobnimi gomilami in omenjenimi vmesnimi starejšimi grobovi.

Dodal je, da še vedno skušajo najti vsaj enega od robov grobišča in da nadaljujejo tam, kjer so lani do konca raziskali gomili 48 in 49 ter začeli z izkopavanjem gomile 50, pri tem pa naleteli na deset kasnobronastodobnih grobov iz 9. do 8. stoletja pred našim štetjem in na 21 grobov iz 7. stoletja pred našim štetjem, ki sodijo v zgodnje obdobje starejše železne dobe ali tako imenovane halštatske kulture.

V halštatskih gobovih so bili večinoma pokopani moški, kar sklepajo glede na pridano orožje, nože, sulice in šila, odkrili pa so tudi dokaj bogat ženski grob, ki je bil ob gradnji italijanskega vojaškega bunkerja med drugo svetovno močneje poškodovan. V zasutih vojaških rovih na lani raziskanem območju so odkrili vrsto drugih ostankov in odpadkov italijanske okupacijske vojske, je dodal kustos.

Na Kapiteljski njivi so doslej raziskali nekaj manj kot 2200 prazgodovinskih grobov. V zadnjih 32 letih, odkar tam neprekinjeno poteka zavarovalno izkopavanje, so odkrili približno 310 grobov iz obdobja pozne bronaste dobe, v 50 prazgodovinskih rodovnih gomilah približno 1100 grobov starejše in poleg teh več kot 750 planih grobov mlajše železne dobe.

To tudi pomeni, da je življenje na bližnjem gradišču Marof potekalo skozi vse zadnje prazgodovinsko tisočletje, na Kapiteljski njivi pa so odkrili tudi en sam slovanski žgani grob iz 7. stoletja našega štetja, je pojasnil kustos.

Najdišče leži na nekdanji kmetijski površini, ostanki zatiranja škodljivcev in plevela ter gnojenja pa so v zemlji ustvarili kemično mešanico, ki v kombinaciji s kislim dežjem predvsem bronaste in železne predmete vse bolj razjeda.

Arheološka izkopavanja Kapiteljske njive je letos denarno podprla le novomeška občina, strokovna ekipa Dolenjskega muzeja pa tamkajšnje raziskave opravlja v sklopu svojega rednega dela.

‹ nazaj