Pohod po posavskem hribovju

21.6.2017 | 11:05 | Kaja Letnar, 9.a

Krško - V petek, 2. junija, smo se nekateri učenci devetih razredov z učiteljem športne vzgoje Antonom Zakškom in učiteljico Nino Steinbacher OŠ Jurija Dalmatina Krško odpravili na tridnevni pohod po posavskem hribovju. Pohod se je začel pred šolo, kjer nas je ravnateljica pozdravila in nam zaželela srečno pot.

Odpravili smo se preko mostu in po peš poti ob reki Savi proti Brestanici, skozi dva dolga tunela nekdanje ozkotirne železnice, od tam pa skozi Dolenji Leskovec, Košeni vrh, Kališovec, proti prvemu slapu Bojanca. Pot do tam je bila vroča, vlažna in polna trnjev. Čeprav smo videli in nekateri občutili nekaj padcev ter se poskusili izogniti vsem klopom, je bil prihod k slapu nepopisljivo lep. Nekateri so se v njem pošteno osvežili(okopali), drugi pa smo si tam le dotočili vodo, malicali ter občudovali lepoto narave. Pot na Bohor nas je vodila tudi mimo dveh slapov Pekel in Ubijavnik, potem pa po grebenski poti do koče na Bohorju.

Ko smo dočakali nekaterim zelo znan pogled na točki, ki smo jo vsi že celo pot čakali, smo se odpočili, potem pa se razporedili po sobah. Po osvežilnem tuširanju smo se odpravili na najbližji hrib pri koči in tam preživeli preostanek večera. Kljub večernim nižjim temperaturam smo se znali zamotiti z igrami in pogovori. Prijateljstva vseh nas so se čez cel pohod okrepila in v spomin shranila nepozabno druženje. Ko se je znočilo, smo se vsi počasi odpravili v kočo, tam pa še nekaj časa preživeli v prijetnem klepetanju. V poznih urah smo se še malo zabavali z gosti, z njimi peli in igrali, potem pa smo nekateri takoj zaspali v trden spanec. Po prekratki noči smo se zjutraj okoli 8. ure, po zajtrku odpravili na Lisco. Pot nas je vodila čez Javornik in Mrzlo planino, kjer smo imeli kosilo in malo daljši počitek. Sledil je spust skozi Zabukovje do Gostišča Pipan.

Komaj smo čakali spet naslednjo pričakovano visoko točko, a ko smo prišli po strmi poti na Malo Lisco smo bili vsi tako razočarani, saj smo morali na hrib vrh Lisce, ki nas je čakal pred nami. Tako smo se spet spustili, nato pa vzpeli na zadnji hrib. Pri Tončkovem domu na Lisci, kjer smo se spet namestili v sobe, nas je ujela kratka, skoraj neopazna ploha, a nas ta ni ovirala. Po ponovno zelo potrebnem tuširanju smo se odpravili na tamkajšnje igrišče, kjer so nekateri igrali nogomet, drugi pa smo jih le opazovali.

Čez nekaj ur nas je nekatere nogometna tekma finala v Ligi Prvakov privabila v notranje prostore, preostali pa so še vedno uživali na svežem zraku. Po koncu tekme smo se opravili na zaslužen počitek, med katerim smo že zelo nestrpno pričakovali obljubljen vlak tretjega dne.

Tako smo se zjutraj odpravili na zajtrk, se preoblekli in odšli proti Lovrencu. Nekateri smo hodili že težje zaradi vseh bolečin od žuljev in nošenja težkih nahrbtnikov, drugi pa so imeli energije več kot prvi dan. Po občudovanju narave pri cerkvi sv. Lovrenca je sledil vzpon na Veliko Kozje. Tam smo pomalicali kar nam je še ostalo in imeli daljši počitek, saj smo bili nekateri že pošteno izmučeni. Vseeno so bili prisotni nekateri fantje, ki bi se rade volje povzpeli še na Kum, ki smo ga lahko videli pred nami. Sledil je zadnji spust skozi Čelovnik do Radeč, kjer smo počakali na vlak, ki nas je pripeljal v Krško.

Pohod mi je bil zelo všeč, saj smo se zelo zabavali in izvedeli nekatera zelo zanimiva dejstva, poleg tega pa dobili nekaj lepe sončne barve. Če bi izlet lahko ponovili, bi se pridružila kljub vsem bolečinam in mukam, ki smo jih »srečali« na poti.

Še besede vodje pohoda Antona Zakška:

Najpogumnejši učenci devetih razredov so se odločili, da prehodijo verjetno najzahtevnejšo pohodno pot v času šolanja – tridnevni pohod po posavskem hribovju.

Druženje po številnih zgodovinskih, predvsem pa naravnih zanimivosti nam prikaže čudovito pokrajino v kateri smo srečali skromne, prijazne, radovedne in darežljive ljudi. Navdušeni in ponosni so bili nad nami, da smo jih obiskali in z njimi poklepetali. V skromnih planinskih kočah smo se dobro najedli in prenočili.

Naše skupno druženje je bila za učence življenjska izkušnja v kateri so si dokazali, da je kljub velikim naporom mogoče priti do cilja. Na cilju pa spoznali, da se je izplačalo.

Utrujenost, žulji, bolečine v nogah in ramenih so izginile, ostali pa so čudoviti spomini, ki jih verjetno ne boste nikoli pozabili. Ponosen sem na vas…

Ko je težko, se potrudi uspelo ti bo…
Kdor išče cilj, bo ostal prazen,
kdor pa najde pot,
bo cilj vedno nosil v sebi.
Nejc Zaplotnik

‹ nazaj

Galerija (19)