kultura

Z opereto Netopir navdušili v Škocjanu

2.7.2017 | 08:05 | Besedilo in foto: L. Markelj

Škocjan - Med odmevnejšimi dogodki Knobleharjevega je že nekaj let operna predstava, ki jo je bilo po zaslugi opernega pevca Zdravka Pergerja ter Občine Škocjan mogoče slišati tudi letos.

No, tokrat je bila to opereta Netopir J. Štraussa ml., ki je od blizu in daleč privabila dobrih tristo obiskovalcev, v glavnem iz škocjanske, šmarješke, šentjernejske in novomeške občine. Kar nekaj občinstva je že stalnega, saj v Škocjanu že pet let v času občinskega praznika Knobleharjevo pripravljajo opero na prostem - do sedaj so se zvrstile Gorenjski slavček, Traviata, Seviljski brivec, Don Pasqual in letos opereta Netopir.

Pevci s pianistko Natašo Valant (druga z leve).

Tokrat so predstavo pripravili pod šotorom na prireditvenem prostoru, prvič ni sodeloval orkester, a je za odlično glasbeno spremljavo poskrbela priznana pianistka Nataša Valant, tako da je bila opereta Netopir lepo doživetje za vse ljubitelje opernega petja. Simpatična in zapletov polna je tudi zgodba, polna intrig, maskiranja, nenadnih zapletov in razpletov, ki prikaže radoživost takratnega dunajskega meščanstva. Seveda ni manjkalo razkošnih kostumov.

Netopir je operetni biser, znamenita mojstrovina “kralja valčkov” Johanna Straussa ml., ki je do danes po vsem svetu dosegla že na tisoče uprizoritev. No, med drugim tudi v Škocjanu, kjer so v glavnih vlogah nastopili naši priznani operni pevci: Rebeka Radovan - Rozalinda (Einsteinova soproga), Al Vrezec - Einstein oz. Rozalindin mož in direktor zapora Frank; Petra Vrh Vrezec v vlogi služkinje Adele, Klemen Torkar v vlogi Alfreda (Rozalindinega ljubimca), notarja Blinda in princa Orlovskega ter Zdravko Perger v vlogi Falkeja. Za priredbo je poskrbela Petra Vrh Vrezec.

Zahvala Jožeta Kaplerja Zdravku Pergerju.

Občinstvo je uživalo in se nasmejalo, ob koncu pa igralsko-pevsko zasedbo nagradilo z velikim aplavzom. Nastopajočim je čestital škocjanski župan Jože Kapler ter se za sodelovanje zahvalil Zdravku Pergerju, ki si je pred leti svoj drugi dom ustvaril na škocjanskem podeželju in brez katerega se v Škocjanu gotovo ne bi dogajale operne predstave. Tako Perger kot župan pravita, da se bosta trudila, da se ta tradicija za Knobleharjevo v Škocjanu ne bo prekinila.

Obiskovalcem je z vstopnico za opereto pripadala tudi malica z žara, za kar so poskrbeli pridni škocjanski gasilci, tako da so se obiskovalci še radi zadržali pod šotorom in ob hrani in jedači prisluhnili petju in glasbi domačih glasbenih zasedb.

‹ nazaj