dolenjska

Z evropskimi projekti do primerov dobrih praks

16.9.2017 | 14:00 | Mojca Žnidaršič

Mitja Bukovec (Foto: DRPD Novo mesto)

Marsikdo ob omembi projektov, ki so sofinancirani ali v celoti financirani iz različnih virov, imajo omejen rok trajanja in ne prinašajo nekega konkretnega vidnega rezultata na terenu, kot je denimo cesta, kanalizacija ali vodovod, zavije z očmi, češ da so sami sebi namen. Pa to drži?

Treba je pogledati tudi z druge strani, z njimi lahko s povezovanjem in primeri dobrih praks iz drugih okolij, mest in držav v naše prinesemo nova dognanja, vedenja in izkušnje, ki pripomorejo hitreje in učinkoviteje rešiti marsikatero težavo ali odpreti nov pogled na različna vprašanja, ki se pojavljajo v družbi.

Mestni občini Novo mesto je na predzadnjem razpisu programa Evropske unije Evropa za državljane, zadnji je bil 1. septembra, uspel velik met. Evropska komisija je namreč odobrila 100-odstotno financiranje kar treh večjih projektov, pri katerih je partnerica. Skupno je bilo na razpis prijavljenih 143 projektov iz vse Evrope, dovolj točk za financiranje jih je prejelo le 17, novomeška občina pa je edina občina, ki sodeluje pri več kot dveh odobrenih projektih.

»Glede na to, da je uspešnost na velikost konkurence pri evropskih razpisih majhna, od 5- do 15-odstotna, je to res lep uspeh,« je poudaril Mitja Bukovec, koordinator projektov na novomeškem društvu za razvijanje prostovoljnega dela (DRPD), ki je odigralo ključno vlogo pri tem, saj je z večletnim delom na mednarodnem področju vzpostavilo široko mrežo partnerstev po vsej Evropi in tudi širše. Tako je društvo tudi edina nevladna organizacija, ki je bila partner pri treh projektih na enem razpisu programa Evropa za državljane, do sedaj pa je sodelovalo že pri več kot desetih projektih tega programa.

Omenjen program sicer traja od leta 2014 do 2020, vsako leto pa sta objavljena dva razpisa za različne ukrepe, zadnji je bil 1. septembra letos, pri vsem pa so, kot je dejal, zelo aktivni, saj predstavljajo neko bazo za prihodnost, za druge programe in projekte, zato vanje vključujejo tudi ostale javne in zasebne institucije v občini, kot na primer razvojni center, šole, fakultete … Za uspeh občine je zaslužno tudi članstvo v Evropskem združenju za lokalno demokracijo ALDA, ki je vodilna organizacija pri pridobivanju sredstev iz tega programa, Bukovec pa je od letos tudi ambasador ALDE v Sloveniji.

EVROPSKO DRŽAVLJANSTVO

Za projekte bo novomeška občina od Evropske komisije prejela okoli 40 tisoč evrov, z njimi bodo od septembra letos do septembra leta 2019 financirali dva mednarodna dogodka v Novem mestu in udeležbo predstavnikov različnih novomeških organizacij in posameznikov na dvanajstih dogodkih po vsej Evropski uniji. »Evropsko državljanstvo predstavlja pomemben element krepitve procesa evropske integracije. S tega vidika Evropska komisija spodbuja večjo vključitev državljanov na vseh ravneh in z vseh vidikov skupnosti ter jim s tem omogoča sodelovanje pri izgradnji vse bolj povezane Evrope. Na podlagi projektov in aktivnosti, s pomočjo katerih lahko državljani neposredno sodelujejo, program Evropa za državljane promovira skupno evropsko zgodovino in vrednote ter spodbuja evropsko državljanstvo in državljansko participacijo,« je o omenjenih projektih dejal sogovornik.

In kateri so ti trije projekti? Kot prvega naj omenimo projekt Male občine proti evroskepticizmu (Small Municipalities Against Euroscepticism), katerega nosilni partner je hrvaška Lokalna akcijska grupa LAG Prigorje Zagorje. Kot je pojasnil Bukovec, je cilj razprava o evroskepticizmu, pogledih in dvomih o Evropski uniji najprej na lokalni ravni v posameznih državah, vanj pa bi se vključile različne generacije občanov, predstavniki lokalnih institucij in oblasti ter evropski poslanci, zaključke se nato predstavi na mednarodnem dogodku, kjer bodo prisotni tudi predstavniki Evropske komisije in parlamenta, odgovore in ugotovitve pa se nato prenese nazaj v lokalno okolje.

Naslednji je mreža mest za promocijo prostovoljstva med priseljenci oz. demokratične participacije priseljencev (SOLIDA), nosilec je italijansko mesto Di Gioiosa Ionica. »Gre za spodbujanje medkulturnega učenja, krepitev sodelovanja med različnimi deležniki in partnerji, opolnomočenje strokovnjakov in birokratov, ki se ukvarjajo s priseljenci na lokalnem nivoju, od upravne enote do centra za socialno delo in zavoda za zaposlovanje, ter izmenjavo izkušenj in praks. Na podlagi praks, ki jih določeni partnerji imajo že desetletja, lahko hitreje in lažje pridemo do želenega cilja,« je pojasnil Bukovec. Projekt CRISCO, katerega vodilni partner je bruseljska občina Etterbeek, pa bo spodbujal občane, da se vključujejo v lokalno življenje, k medkulturnemu dialogu in vzajemnemu razumevanju.

K SODELOVANJU VABLJENI VSI OBČANI

Vse skupaj se bo torej začelo v lokalnem okolju, zato občina in DRPD k sodelovanju na dogodkih, ki jih bodo pripravili, vabita vse občane, ki jih zanimajo omenjene teme in si želijo spoznati, kako se posameznih družbenih vprašanj lotevajo v drugih lokalnih okoljih po Evropi. Mitja Bukovec ob vsem tem opozarja še na dodano vrednost, ki jo prinašata predvsem mednarodna dogodka, ko bodo Novo mesto obiskali partnerji iz vsaj desetih držav. »To je idealna priložnost za promocijo turizma, povezovanje in izmenjavo dobrih praks tudi na drugih področjih. V dveh letih, kolikor trajajo projekti, se bo med sabo spoznalo med 30 do 40 občin, ki bi lahko v nadaljevanju razvijale nove projekte,« je izpostavil.

Pa so zdaj po Evropi morda romali tudi primeri dobrih praks iz Novega mesta? »So, državljanske participacije. Kot primer dobre prakse državljanske participacije smo predlagali ravno rubriko Dolenjskega lista Halo, tukaj bralec Dolenjca!, kjer se na vas vsak teden z mnenjem, vprašanjem ali problemom obrnejo občani, vi pa zanje poiščete odgovor. To je bila kot dobra praksa prepoznana na evropskem nivoju. Izpeljali smo denimo tudi dva projekta v Turčiji in v enega vključili novomeški center za socialno delo, v drugega pa slovensko krvodajalstvo. Prvi prvem je bila tema nasilje nad ženskami, kjer smo bili kot društvo partnerji in s pomočjo novomeških, slovenskih in evropskih organizacij pomagali pristojnemu turškemu ministrstvu pri pripravi ustrezne zakonodaje. Pri drugem je šlo za prostovoljno krvodajalstvo, kjer smo imeli enkratno možnost, da sta majhna Slovenija in še manjše društvo sodelovala s turškim Rdečim polmesecem, ki v zadnjih letih spodbuja in promovira prostovoljno krvodajalstvo v Turčiji, in tudi s pomočjo tega projekta so prišli na polovico evropskega povprečja pridobljene krvi,« našteva Bukovec.

Rezultati torej so, a tako kot vsaka stvar tudi ta potrebuje svoj čas.

Članek je objavljen v aktualni, 37. številki Dolenjskega lista z dne, 14. september 2017.

‹ nazaj