kultura

Zdaj se bodo spravili nad Cvinger

8.3.2018 | 17:15 | Igor Vidmar

Arheološki tabor Slovenija 2018 so davi v Dolenjskem muzeju predstavili arheologinja z univerze v Gradcu Susanne Tiefengraber, docent arheološkega oddelka ljubljanske Filozofske fakultete Matija Črešnar in arheologinja ter kustosinja Dolenjska Muzeja Petra Stipančić. (Foto: I. Vidmar)

Novo mesto - Jutri se bo v Dolenjskem muzeju v Novem mestu uradno začel mednarodni arheološki tabor Slovenija 2018, ki bo v okviru mednarodnega projekta Iron-Age-Danube, Monumentalizirane krajine starejše železne dobe v porečju Donave na Dolenjskem in Štajerskem potekal od 9. marca do 29. junija.

Namen tabora so tako arheološke raziskave kot tudi arheologijo, arheološke najdbe in varovanje arheološke dediščine približati širšemu krogu prebivalstva ter dediščino povezati tudi s turizmom.

"To, da raziskujemo sami zase, nima nobenega smisla, naša dognanja je treba posredovati naprej, jih predstaviti ljudem, da bodo ponosni na svojo preteklost," je na današnji novinarski konferenci poudaril Matija Črešnar z oddelka za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Arheologi bodo v okviru omenjenega projekta marca in aprila raziskovali na arheološkem najdišču na Cvingerju, hribu nad Dolenjskimi Toplicami, maja in junija pa na najdišču Čreta nad Slivnico pri Mariboru. Na Cvingerju bodo 20. in 29. marca pripravili dan odprtih vrat . Možen bo ogled raziskav in ogled najdišča pod strokovnim vodstvom, 5. in 6. aprila bodo pripravili mednarodno strokovno srečanje Varuhi kontekstov in z njim pozvali k bolj odgovorni rabi evropskih arheoloških virov. Aprila bodo pripravili tudi raziskovalno delavnico na arheološkem najdišču na Cvingerju za osnovnošolce on odprli vitrino meseca Cvinger in železnodobno železarstvo  na oddelku za arheologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani.

Matija Črešnar je pojasnil, da je namen tabora celotni proces od izkopavanj, raziskovanja do varovanja in povezave arheologije s turistično dejavnostjo obravnavati celostno. "Le v Novem mestu je to izkoriščeno na ta način, drugod po Sloveniji pa ne. Na treh strokovnih srečanjih se bomo posvetili problemu nepooblaščene rabe detektorjev kovin, kulturni in naravni dediščini na območju gozdov ter obravnavi in predstavitvi arheološke dediščine v naravi. Arheološka najdišča v naravi niso ob poteh, do njih se običajno ne da priti z avtobusom, ampak je treba do njih iti peš. Najdišča so lahko označena s tablami ali pa jih predstavimo s sodobno elektronsko tehnologijo, kot so tablice in pametni telefoni," je pojasnil Matija Črešnar.

Arheologinja in raziskovalka z univerze v Gradcu Susanne Tiefengraber je na novinarski konferenci predstavila lanski arheološki tabor, ki je potekal v Strettwegu v Avstriji, kjer so vzporedno z raziskavami pripravili izobraževalne programe za otroke in programe za obiskovalce. Ker so v Strettwegu raziskovali več let več let, so najdbe iz starejše dobe želeli približati tudi lokalnemu prebivalstvu.

Nosilci projekta pri nas so Zavod za varstvo kulturne dediščine, ljubljanska Filozofska fakulteta in mariborska Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, projektu pa se pridružujejo tudi Dolenjski muzej, Pokrajinski muzej Maribor in Slovenska turistična organizacija.

Uradno odprtje arheološkega tabora bo jutri ob 18. uri v Dolenjskem muzeju s predavanjem Bibe Teržan Kneginje in služabnice v starejši železni dobi na Dolenjskem predstavitvijo izdelave steklenih jagod oblikovalke stekla Natalije Kukec, nastopom Folklorne skupine Kres in pogostitvijo, kot so zapisali prireditelji -  z železnodobnim pridihom.

‹ nazaj