dolenjska

Biti kmet je danes težko

18.3.2018 | 13:00 | Besedilo in foto: L. Markelj

Župan Jože Kapler (na levi) na srečanju mladih kmetov.

Škocjan - Kmetje, še zlasti mladi, morajo biti bolj povezani med seboj, imeti morajo neke vizije in perspektive za kmetovanje, da bodo vztrajali na svoji zemlji, ki jim bo prinašala kruh, ter da bo naše podeželje tudi v prihodnje ostajalo obdelano, urejeno in da bomo čim bolj samooskrbni.

Jan Mehak (na levi), regijski predstavnik dolenjske regije v ZSPM.

Vse te misli je bilo razbrati na nedavnem srečanju mladih kmetov občine Škocjan, ki ga je pred dnevi organizirala Zveza slovenske podeželske mladine skupaj z regijskim predstavnikom za dolenjsko regijo Janom Mehakom. Žal je bil obisk skromen, a zbrani mladi kmetje - prišli so Jan Mahak, Janez Lekše, Primož Tramte in Sandi Komljanec, ki so že ali pa bodo v kratkem postali prevzemniki domačih kmetij, so bili zgovorni in so našteli kar nekaj problemov, s katerimi se srečujejo pri kmetovanju.

Jože Kapler

Biti kmet danes ni lahko, kmet mora imeti kup sposobnosti in številna znanja, tako strokovna kot tehnična, biti mora ekonomist, mehanik, agronom…, skratka »združevati mora mnoge poklice in imeti širino in sposobnosti, da je uspešen in lahko preživi,« je dejal župan Jože Kapler. Zbrani so povedali, da se od malih oz. srednje velikih kmetij ne da živeti in v glavnem povsod hodijo člani družine v službo, da lahko preživijo oz. vlagajo v stroje itd. Kar pridelajo, je tudi težko prodati. Mladi kmetje so povedali, da v Škocjanu pogrešajo zadružno trgovino novomeške Kmetijske zadruge Krka, ki je nedavno zaprla svoja vrata. Zdaj morajo hoditi drugam, mnogo dlje. Omenili so tudi velike težave z birokracijo, pri pridobivanju raznih gradbenih dovoljenj ipd.

Kmetje v Škocjanu pogrešajo zadružno trgovino, ki je nedavno zaprla svoja vrata.

V škocjanski občini je okrog 1.100 gospodinjstev, intenzivnih kmetov, ki se res preživljajo s kmetovanjem, pa je le nekaj. Med 200 in 300 jih še obdeluje zemljo in si pridela hrano. Na občini si po besedah župana prizadevajo, da ohranjajo živo podeželje, zato tudi denarno spodbujajo kmete. Na leto za neposredne spodbude kmetom namenijo okrog 40 tisoč evrov - povpraševanja je vedno veliko, vedno razdelijo vso vsoto. Financirajo tudi ostala kmetijska društva v občini - vinogradniško, govedorejsko,…. Zbrani so se strinjali, da so te pomoči poštene, da pa nasploh ni prav, da iz raznih ukrepov izpadajo manjši kmetje. To naj bi se v kmetijski politiki po letu 2020 spremenilo, pa še marsikaj, o čemer je predstavnica ZSPM spregovorila v Škocjanu. Da bi v prihodnje načrte vključili tudi predloge in potrebe s terena, zato organizirajo takšna srečanja z mladimi kmeti po Sloveniji. Sicer pa je treba poklic kmeta bolj promovirati tudi v šolah, saj je kljub vsem težavam lep in osrečujoč. Da ne govorimo o tem, da na mladih kmetih podeželje stoji.

‹ nazaj