novice

Začasna koalicija ali predčasne volitve

29.1.2020 | 09:50 | R. Ž., R. N., M. L.

Kdo bo po verjetnih predčasnih volitvah zasedal klopi v DZ in kdo bo  sestavljal novo vlado? Vprašanje, ki si ga te dni zastavljajo tako  politiki kot državljani. (Ilustrativna fotografija, vir: spletna stran  DZ RS)

Kdo bo po verjetnih predčasnih volitvah zasedal klopi v DZ in kdo bo sestavljal novo vlado? Vprašanje, ki si ga te dni zastavljajo tako politiki kot državljani. (Ilustrativna fotografija, vir: spletna stran DZ RS)

Ljubljana, Dolenjska, Posavje - V ponedeljek dopoldne je premier Marjan Šarec sporočil, da odstopa z mesta predsednika vlade, saj da v teh razmerah, z obstoječo manjšinsko vlado, za državljane ne more narediti več nič. Marsikateri so sicer odstop pričakovali in napovedovali, velika večina pa je bila nad odstopom ali prijetno ali neprijetno presenečena.

Kaj sedaj, je bilo ključno vprašanje, ki so si ga takoj po Šarčevi napovedi začeli zastavljati tako v vrhu slovenske politike kot tudi državljani. Pravzaprav sta v tem trenutku dve možnosti – ali nova koalicija z novim mandatarjem ali predčasne volitve, na katere naj bi po napovedih analitikov državljani lahko odšli že aprila, ali kar je zaradi aprilskih oz. majskih praznikov verjetneje, mesec dni kasneje.

V torek, torej na dan zaključka redakcije Dolenjskega lista, je Marjan Šarec hitel s pojasnili, da ni odstopil zaradi krize v lastni stranki, torej LMŠ, in da vzrok odločitve ni bil odstop finančnega ministra Andreja Bertonclja ter napovedan odstop zdravstvenega ministra Aleša Šabedra. V zakulisju strank pa so se že začeli tudi pogovori o morebitni novi koaliciji. Bolj ali manj državljanom na očeh so se pojavljala različna imena, ki naj bi bila v igri za mandatarja: od Janeza Janše do Mateja Tonina in Zdravka Počivalška. Prav vsi predsedniki strank pa so hiteli pojasnjevati, da se predčasnih volitev ne bojijo, saj so nanje pripravljeni.

KAJ PRAVIJO NAŠI POSLANCI

Po napovedanem Šarčevem odstopu smo poklicali nekatere poslance iz naših krajev. Zanimalo nas je predvsem, kako osebno sprejemajo napovedan padec vlade in, katera odločitev jim je bližje – nova koalicija ali predčasne volitve.

Blaž Pavlin, poslanec Nove Slovenije (Trebnje) je za Dolenjski list povedal, da ga je odstop predsednika vlade presenetil, je pa po njegovem mnenju logičen, saj sta ga zapustila ministra iz lastnih vrst. »Leto in pol opravljanja tekočih poslov te vlade je bil izgubljen čas za Slovenijo,« pravi Pavlin, ki se nagiba k predčasnim volitvam kot najboljši rešitvi za Slovenijo. Meni namreč, da bi bila kakršna koli koalicija v državnem zboru v tem trenutku zelo šibka.

V Trebnjem je bil na zadnjih volitvah v Državni zbor izvoljen tudi Franci Kepa (SDS), ki je v izjavi za naš časopis med drugim zapisal, da Šarec, kakor je vseskozi kazalo, ni mogel urejati različnih interesov v koaliciji, predvsem pa interesov v lastni stranki in interesov svojih ministrov. »Pokazalo se je, da nima izkušenj za tako pomembno in odgovorno funkcijo, kot je vodenje vlade. Imeli bomo pogovore na organih stranke, kjer se bomo skupno odločili o nadaljnjih ukrepih,« je bil v izjavi skop Kepa.

Nekoliko zgovornejši je bil poslanec Matjaž Han (SD) iz Radeč, ki sicer pravi, da ne pozna razlogov za Šarčev odstop, meni pa, da tičijo tudi v odstopu ministra za finance Andreja Bertonclja in tudi vsega, kar se je dogajalo glede ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

»Bojim se, da bodo zavoljo politične krize in negotovosti, ki jo je s svojim odstopom povzročil predsednik vlade, najbolj prikrajšani prav ljudje, ki so upravičeno pričakovali ukrepe s področja zdravstva, pa stanovanjske problematike … Zato mi je žal, da predsednik vlade ni že poprej strnil vrst svojih ministrov in se poskušal tudi s koalicijskimi partnerji pogovoriti o nujnih prioritetah te vlade, ki pa vemo, da je že od samega začetka svojega mandata zavoljo manjšine glasov izredno ranljiva,« pravi Han. Osebno se nagiba k predčasnim volitvam, ob tem pa poudarja, da si želi, tudi zaradi izkušenj iz preteklosti, predvsem, da bi zmogle vse politične stranke preseči večmesečno politično blokado in kljub ponedeljkovi napovedi sprejeti ključne vsebinske projekte, ki že potekajo. »Imam pa v parlamentu, kot vsi poslanci, samo en glas in prihodnji tedni in meseci bodo ne nazadnje pokazali, kdo želi državi dobro in kdo se zavoljo lastne politične pozicije odpoveduje vsebini,« še dodaja Han.

Dušan Šiško (SNS), poslanec iz Krškega, je odstop predsednika vlade označil za popolno presenečenje. »Imel sem pripravljeno vprašanje za premierja na zasedanju državnega zbora. Zdaj je nejasno, kako bodo te stvari potekale od danes naprej,« je povedal v ponedeljek za Dolenjski list. Sedanja politična kriza in odstop premiera sta po njegovi oceni dejansko precej nerazumljiva. »Ne nazadnje smo sprejeli državni proračun. Slovenska nacionalna stranka ga je podprla. Da smo sprejeli proračun, je zelo pomembno, saj smo tako zagotovili tudi financiranje in normalno delovanje občin. Zato sem zagovarjal sprejem tega dokumenta,« je še povedal Šiško.

S podporo proračunu, ki je omogočila sprejem, so se izognili temu, da bi morebitno nasprotovanje Levice preprečilo sprejem proračuna. Šiško odločno zagovarja stališče, da morajo vsi, ki odločajo v državi, odločati v dobrobit države in državljanov. Rušenje vlade pač ne koristi skupnosti.

O nadaljnjem razpletu Šiško ne želi ugibati. Predčasne volitve se mu zdijo nepotrebne in bi bilo zanje škoda javnega denarja. Glede volitev še omenja očitno nejasnost razmer. Namreč: ustavno sodišče nalaga spremembo volilne zakonodaje, na predčasne volitve pa bi volivci šli pred to spremembo.

Šiško v zvezi z razlogi za nastalo politično krizo še dodaja, da je imela največja opozicijska stranka priložnost sestaviti vlado, zakaj je ni sestavila. Šiško pričakuje, da bodo državljani in tisti, ki odločajo na najrazličnejših mestih, končno spoznali, da metanje polen pod noge v omenjenih pogledih ne koristi ne državi ne prebivalcem.

Igor Zorčič (SMC), iz Brežic, pa označuje odstop predsednika vlade kot posledico spleta številnih dejavnikov, ki so bili vzrok, da je vlada postajala vse manj operativna. »Koalicija v državnem zboru ni imela večine, po novembru 2019, ko je stranka Levica najprej odstopila od sodelovanja s koalicijo, nato pa nekajkrat skupaj s SDS in NSI glasovala zoper koalicijo oziroma njene predloge, je bilo hitro jasno, da bo delovanje koalicije tudi v državnem zboru vedno težje. To se je pokazalo pri imenovanju ministrice Angelike Mlinar. Kaplja čez rob za predsednika vlade pa so verjetno bili odhodi sekretarjev iz njegovega kabineta, odstop obrambnega ministra Erjavca in finančnega ministra Bertonclja in napovedan oziroma 'bianco' odstop zdravstvenega ministra Šabedra.

V prihodnjih dneh se bodo zelo verjetno odvili številni pogovori med parlamentarnimi strankami, ki bodo dali odgovor na vprašanje, ali je mogoče sestaviti stabilno koalicijo ali pa je bolje, da gremo na volitve,« je v izjavi za Dolenjski list zapisal Igor Zorčič.

‹ nazaj

Komentarji (1)

29.1.2020–4 (8) (12)OceniLojzekov stric 
Eno leto in pol je igral predsednika vlade, imel je trinajst neprepoznavnih poslancev obnašal se je pa ko da jih ima 46.s svojim načinom vladanja se je norčeval iz svojih koalicijskih partnerjev. Sploh ni zmagal volitev, sestavil"antijansa vlado" da se z Janšo ne da.Jansa je res težek, sam temu igralcu ni do kolen. Bil je daleč najslabši predsednik vlade kar smo jih kdaj imeli, upam da slabšega ne bomo nikoli imeli.

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava