kočevsko-ribniško

Pod Krenom v Kočevskem rogu danes obletna spominska maša

5.6.2021 | 09:30 | STA; M. K.

V breznu Pod Krenom ležijo posmrtni ostanki nekaj tisoč žrtev povojnih pobojev. (foto: arhiv DL)

Kočevje - Pred kapelo Božjega usmiljenja ob grobišču pri breznu pod Krenom v Kočevskem rogu se bo danes ob 11. uri začela obletna spominska slovesnost z mašo za žrtve revolucionarnega nasilja, ki jo prireja Nova Slovenska zaveza. Mašo bo daroval upokojeni ljubljanski nadškof Anton Stres, zbrane bo nagovoril predsednik Nove Slovenske zaveze Matija Ogrin.

Organizatorji udeležence pozivajo, naj upoštevajo vse varnostne ukrepe, povezane z epidemijo, zlasti naj ohranjajo primerno medosebno razdaljo.

Slovesnosti se bosta udeležila tudi predsednik republike Borut Pahor in predsednik vlade Janez Janša. Pred tem bosta položila venca k breznu pod Macesnovo gorico, po slovesnosti pa še k spomeniku žrtvam NOB v gozdu Smrečje pri Turjaku.

Po podatkih Slovenske škofovske konference grobišče pod Krenom simbolno predstavlja številna druga povojna grobišča po vsej Sloveniji, prvo spravno slovesnost pa je tam 8. julija 1990 ob udeležbi več kot 30.000 vernikov vodil tedanji ljubljanski nadškof metropolit Alojzij Šuštar.

Namen srečanja je molitev za pokojne, spravo in odpuščanje v slovenskem narodu. V Kočevski rog pa skoraj tri desetletja tradicionalno prihajajo svojci pobitih vojnih ujetnikov in tudi civilistov, ki so jih zavezniške angleške sile leta 1945 vrnile iz avstrijske Koroške.

Od ustanovitve novih slovenskih škofij leta 2006 grobišče leži na območju novomeške škofije, pred tem pa je sodilo v območje ljubljanske. Kapelo v Kočevskem Rogu je leta 2005 skupaj s skupino umetnikov iz Centra Alleti v Rimu umetniško opremil jezuit Marko Ivan Rupnik.

Kot ugotavljajo in predvidevajo zgodovinarji, naj bi v Kočevskem rogu na več grobiščih končalo do 30.000 žrtev medvojnih in povojnih zunajsodnih pobojev, največ, med 15.000 in 20.000, v breznu pod Krenom.

Kot je zapisano na spletni strani Dolenjskega muzeja, je šlo v večini za slovenske domobrance in pripadnike drugih jugoslovanskih vojsk ter tudi civiliste, s katerimi je ob koncu druge svetovne vojne načrtno obračunala takratna zmagovita jugoslovanska vojska. O grobišču se je v času nekdanje Jugoslavije med domačini in svojci žrtev govorilo le šepetaje, od leta 1990 pa tam pripravljajo javne vsakoletne spominske slovesnosti.

‹ nazaj