gospodarstvo

Pri Črnomlju se obeta nadaljevanje urejanja poslovne cone Tris Kanižarica

30.5.2022 | 09:20 | STA; M. K.

Foto: Občina Črnomelj

Črnomelj - Občina Črnomelj je na razpis za podporo inovativnim ekosistemom ekonomsko-poslovne infrastrukture v okviru državnega načrta za okrevanje in odpornost v začetku meseca prijavila projekt nadaljevanja urejanja poslovne cone Tris Kanižarica v skupni vrednosti skoraj 1,44 milijona evrov.

Gre za urejanje degradiranega zemljišča nekdanjega rudniškega območja v Kanižarici, kjer se je razvila črnomaljska poslovna cona. Glavni vzrok za prijavo pa je jasno izraženo zanimanje podjetij za tamkajšnja zemljišča, so sporočili s črnomaljske občine.

Gre predvsem za podjetja, ki želijo razširiti obseg lastnega poslovanja, zanimanje pa je tudi med novimi, so dodali.

Projekt sicer predvideva izdelavo ekonomsko-poslovne vizije, vzpostavitev ustreznega informacijsko-komunikacijskega omrežja in podpornih storitev, medsebojno povezovanje podjetij in iskanje novih.

Predvidena je tudi gradnja več cestnih podaljškov do leta 2024 v skupni dolžini nekaj več kot 700 metrov ter ureditev manjkajoče fekalne in meteorne kanalizacije, vodovoda, javne razsvetljave, zelenih otokov in zasaditev drevja. Zgraditi nameravajo manjkajoče pločnike in namestiti sončno elektrarno, ki bi samooskrbno zagotovila električno energijo za vso poslovno cono, so še zapisali na črnomaljski občini.

Poslovna cona Tris Kanižarica je zadnja leta zrasla na območju nekdanjega rudnika lignita Kanižarica na obrobju Črnomlja. Kanižarica je bila pred tem rudarsko naselje. Premog so na njenem območju odkrili leta 1838, njegovo izkoriščanje pa je postalo zanimivo šele po letu 1856, ko je avstrijska železarska družba Ritter von Fridau v bližnjem Gradacu odprla prvo železarno v Beli krajini.

Rudnik je bil do druge svetovne vojne večkrat zaprt. Zamenjal je več lastnikov, po drugi svetovni pa obratoval s starimi tehnikami. Do večje rekonstrukcije in modernizacije proizvodnje je prišlo med letoma 1958 in 1963. Sledilo je naglo povečanje količine izkopanega premoga, ki je doseglo višek leta 1969, ko so izkopali 143.000 ton premoga.

Edina večja rudniška nesreča se je zgodila leta 1976, ko je pri širjenju odkopnega polja ob prelomu prišlo do vdora vode in hitrega zalitja rovov. Po letu 1990 je količina izkopanega lignita začela upadati. Zadnjih 20.000 ton tega premoga je prišlo iz jame leta 1996.

‹ nazaj