dolenjska

Ob tragični nesreči kajakaša v Krki: Ko reka naraste - Človek diha zrak, ne vode

7.3.2023 | 14:20 | Igor Vidmar

Ob dobrem poznavanju reke, tehničnem znanju in primerni opremljenosti je lahko kajakaštvo zelo varen šport. (Foto: I. Vidmar)

Novo mesto - Ob nedavni nesreči razmislek o varnosti športov na vodi – Dokler bo človek dihal zrak, in ne vode, kajakaštvo ne bo popolnoma varen šport! – Znanje in primerna oprema zagotavljata varno veslanje

Tragična nesreča kajakaša, ki se je zgodila na reki Krki pod Volavškim jezom pri Srebrničah, zahteva premislek o varnosti športov na rekah, predvsem veslaških, ki so zadnja leta čedalje bolj priljubljeni. Kaj natanko se je zgodilo z nesrečnim Rokom Dobravcem, je težko reči, a glede na kraj nesreče obstaja velika verjetnost, da se je s kajakom, namenjenim veslanju na mirnih vodah, preveč približal jezu, pod katerim sta se naredila rola in sorazmerno močan povratni tok. Gre za vodni pojav, ki na videz niti ni tako grozen, a je za kajakaša ali plavalca smrtno nevaren.

»Dokler bo človek dihal zrak, in ne vode, kajakaštvo ne bo popolnoma varen šport!« je uvodni stavek v knjigi Varnost in reševanje na divjih vodah, ki jo je leta 1996 izdal Viktor Vest, kajakaš, ki je življenje posvetil prav varnosti v kajakaškem športu. Njegovo izhodišče je bilo, da varnost ni zgolj neprisotnost nevarnosti in tega, da se nesreča ni zgodila. »Za nesreče na divji vodi je v 99 odstotkih primerov kriv niz povezanih napak, in ne naključje … To pomeni, da ne moremo govoriti o tem, da je imel nekdo smolo, da je bilo vse skupaj nesrečno naključje ali kaj podobnega. Izpolnjen je bil le še zadnji pogoj, ki mu ni moglo slediti nič drugega kot nesreča.«

Veslanje, natančneje, kajakaštvo, delimo na veslanje na mirnih in veslanje na divjih vodah. Razlika je približno taka kot vožnja z mopedom po mestu in vožnja z motorjem za motokros na poligonu za motokros. Znanje, ki ga potrebuje veslač za sorazmerno varno veslanje na mirni vodi, ni primerljivo z znanjem, ki je nujno za varno veslanje na divjih vodah. Vendar tudi veslač na mirnih vodah prej ko slej pride v stik z elementi divje vode, bodisi da zapelje v tok ali pa se predvsem na morju sreča z valovi. V teh primerih je za varno veslanje vseeno potrebno nekaj več znanja.

Rola pod Volavškim jezom je ob nekaterih vodostajih smrtno nevarna. (Foto: I. Vidmar)

Poleg obvladanja tehnike veslanja je na divjih vodah ključno tako imenovano branje vode, opazovanje in poznavanje vodnih tvorb, pojavov, ki jih povzroča različno hitro premikanje vode po strugi, praviloma tam, kjer vodni tok naleti na oviro. Najznačilnejši vodni pojavi so tok, protitok, val, rola s povratnim tokom, kopica in griva, vrenje oziroma vodna goba, sifon in vrtinec. Ti so značilni za večje vodotoke, na slovenskih rekah takih vrtincev, kot jih vidimo v kopalni kadi, ni. Bil je v soteski Zarici na Savi, a ga je akumulacijsko jezero HE Mavčiče zalilo. Kajakaš mora za varno veslanje zelo dobro poznati vse te vodne pojave, vedeti, kakšen učinek imajo in kako čeznje veslati oziroma, kar je pomembnejše, kdaj se jim izogniti in jih obiti po možnosti tudi po kopnem.

Kot rečeno, vodni pojavi nastanejo, ko vodni tok naleti na oviro. Značilna ovira so tudi jezovi, ki jih na reki Krki ne manjka. Kaj se z vodo dogaja pod jezom, je močno odvisno od pretoka oziroma vodostaja. Kjer je voda ob nizkem vodostaju povsem nedolžna in ne pomeni omembe vredne nevarnosti, se z rastjo vodostaja stvar lahko dramatično spremeni. Ob zelo visokem vodostaju lahko reka vse ovire in tudi jezove prelije, kar se zgodi tudi na Volavškem jezu. Tok je sicer zelo hiter in močan, a nevarnost veslanja je precej manjša kot v trenutku, ko začne vodostaj upadati. Na jezu se najprej pojavi val, ki za veslača ne pomeni nevarnosti, ko vodostaj še nekoliko upade, se začne val podirati, na vrhu vala se začne voda nekoliko peniti. Tudi ta pojav še ni nevaren, nevarno pa postane, ko se val konkretno podre in se pod jezom pojavi tako imenovana rola, to pa je vodni pojav, ki se mu je ob izrazitejšem pretoku pametno na daleč izogniti. Pri roli ves glavni tok teče po dnu, na površini pa nastane povratni tok – voda po površini teče nazaj proti oviri oziroma jezu. Povratni tok je lahko dolg tudi več kot deset metrov, tudi na Krki! Role ločimo na odprte in zaprte. Odprta rola plavajoči predmet sicer potopi, a ga hitro izvrže in izpusti iz svojih krempljev, zaprta rola pa potopljenega predmeta ne izpusti, običajno toliko časa, dokler se vodostaj bistveno ne spremeni.

Ob kolikor toliko močnem toku je tudi odprta rola za kajakaša ali plavalca smrtno nevarna, zaprta rola pa pomeni zanesljivo smrt. Kakšna je moč konkretne zaprte role, dobro ponazori pripetljaj izpred let, ko je narasla Krka v rolo, ki se je naredila pod jezom v Mačkovcu, prinesla prazen in zaprt dvestolitrski sod za nafto, verjetno ostanek razpadlega splava. Rola je sod, za katerega se zdi, da ga je nemogoče potopiti, potopila in zadržala kakšnih deset minut, nato pa ga je izvrgla kakšnih petnajst ali dvajset metrov pod jezom. Povratni tok je sod odnesel nazaj v rolo, ki ga je znova potopila in zadržala, in tako znova in znova. Izpustila ga je šele naslednji dan. Človek v takem primeru nima nobenih možnosti za preživetje. Najbolj znana nesreča, ko je zaprta rola povzročila smrt kar trinajstih ljudi, se je zgodila pred petnajstimi leti na Blanci.

Poleg vodnih tvorb pri nesrečah na rekah lahko svoje dodajo tudi druge okoliščine, med katere sodi tudi neprimerna ali nepopolna opremljenost kajakaša, na primer veslanje na divji vodi brez čelade in rešilnega jopiča ter ob hladnejši vodi brez ustrezne neoprenske obleke, ki kajakaša pri prevrnitvi zaščiti pred prehitro podhladitvijo.

Ne glede na vse zapisano, je kajakaštvo tudi na divjih vodah dovolj varen šport, da se ga ni treba bati, je pa ob neizkušenosti priporočljivo veslanje z vodnikom, ki reko in njene pasti dobro pozna. Za vse tiste, ki se želijo s kajakaštvom resneje ukvarjati, pa je zelo priporočljiv tečaj veslanja na divjih vodah, pa četudi nameravajo veslati na mirnih vodah. Tako bo vse skupaj precej varnejše.

Iz aktualne tiskane številke Dolenjskega lista.

‹ nazaj