Iščejo se živi - rogač, bukov ali alpski kozliček
28.6.2010 | 10:20
Samček rogača je lahko prepoznaven, saj ga »krasijo« ogromne, rogovju podobne preobražene čeljusti. Od tod tudi ime – rogač. (Foto: M. Vernik)
Bukov kozliček je temnosive barve, čokat in širok s po dvema črnima pegama na vsaki pokrovki (Foto: M. Vernik)
Samička alpskega kozlička odlaga jajčeca v posekan hlod. Zarod je vnaprej obsojen na propad, saj bo najverjetneje zgorel že v naslednji zimi (Foto: M. Vernik)
Tudi letos Zavod za varstvo narave prosi, da jim sporočite, če ste videli posamezne hrošče. Hrošči predstavljajo najštevilčnejšo skupino žuželk, v svetovnem merilu je opisanih okoli 350.000 različnih vrst, kar predstavlja 40 odst. opisanih vrst žuželk. Hrošči so uspešna skupina živali, naselili so skoraj vsa življenjska okolja, a je človek uspel poseči tudi k izgubljanju vrst hroščev. Največjo grožnjo predstavlja izguba življenjskega prostora, med katere sodita izsekavanje gozda in pomanjkanje starih debel. Značilnost hroščev je, da odrasle živali pogosto poseljujejo drugačna okolja kot njihove ličinke.
Hrošči so bioindikatorji oz. pokazatelji ohranjenosti nekega okolja. V svojem razvoju so vezani na odmrli ali odmirajoč les, zato nanje praviloma naletimo v raznodobnih gozdovih, z veliko odmirajočega lesa in dobro ohranjenim naravnim ravnovesjem. Zaradi naglih sprememb gospodarjenja z gozdom so se danes mnoge vrste hroščev v Evropi znašle na t.i. rdečem seznamu ogroženih vrst.
Že leta 2007 je Zavod za varstvo narave javnost prvič pozval, da prispevajo morebitna opažanja in s tem pomagajo raziskati razširjenost nekaterih vrst hroščev v Sloveniji, da bi strokovnjaki in država lahko bolje in uspešneje usmerjala potrebe v prostoru. Odziv je bil presenetljiv in akcijo so nadaljevali naslednja leta. Bralcem časopisov se lahko zahvalijo za skoraj 100 podatkov vsako leto.
Tako letos ponovno pozivajo, da jim posredujete podatke o pojavljanju katerega od naslednjih vrst hroščev: rogača, bukovega kozlička in alpskega kozlička. Če ste jih opazili, lahko ta podatek sporočite na Zavod RS za varstvo narave na tel. št. 02 333 13 75 (Martin Vernik) ali na elektronsko pošto martin.vernik@zrsvn.si.
Prosijo, da navedite vsaj naslednje tri podatke:
- natančno lokacijo najdbe (npr. hišna številka, koordinate Naravovarstveni atlas - www.naravovarstveni-atlas.si ),
- datum najdbe in
- vaše ime.
Zaradi možnih zamenjav bodo zelo veseli, če lahko dodate fotografijo opaženega hrošča. Ob tem še prosijo, da živali puščate v naravi, kjer ste jih opazili, saj potrebujejo le podatke in ne primerkov.
Podrobneje o omenjenih hroščih pa v priponki spodaj.
M. M.
Umrl je Leopold Rovan
čet, 2.2.2012
Kekec župana Muhiča javno pozval k odstopu
sre, 1.2.2012
Župan o odstopu ne razmišlja, kmalu druga plat zgodbe
sre, 1.2.2012
Odstop od EP v košarki? Ni zanimanja za gradnjo dvorane
tor, 31.1.2012
Brunskoletova je tretja podpredsednica DZ
čet, 2.2.2012
Laboratorij konoplje na Gorjancih –...
Tim: hahahahahahahhahahaha slovenija...
Zapadlo okoli 10 cm snega, temperature...
delavec: Lepe fotke. Ceste pa: krajevne...
Med predlaganimi ministri Vizjak in Bogo...
dolenjc: Res je v Dolenjski in Posavju smo...
Umrl je Leopold Rovan
gile: odšel je velik človek, tako po srcu...
Vremenska napoved: sneg in mraz
harmonika: jaz bi imel samo en komentar prosim...
Ste naročnik?
Izpolnite obrazec za brezplačen dostop do tiskane izdaje Dolenjskega lista na spletu






