Izpostavljeno
Najbolj brano
Dolenjska
petek, 26. april 2024
09:00 Prireditev ob dnevu Zemlje, Glavni trg Novo mesto
16:00 Odprtje sezone v Flyparku, pri Hotelu Dolenj'c Novo mesto
18:00 Art kino: Ingeborg Bachmann: Potovanje v puščavo, KCJT Novo mesto
19:00 Proslava ob dnevu upora proti okupatorju in odprtje razstave, KKC Dolenjske Toplice
20:00 Slam poezija x ''Tri minute'', Knjigarna in kavarna Goga Novo mesto
VečBela krajina
petek, 26. april 2024
18:00 Rojstnodnevni koncert partizanskega pevskega zbora in slovesnost ob dnevu upora proti okupatorju, KC Semič
19:00 Redni mesečni posvet z mladino, MC Metlika
20:00 Državna proslava ob dnevu upora proti okupatorju, Športna dvorana Osnovne šole Mirana Jarca Črnomelj
20:00 Whip Session, MX Park Stranska vas pri Semiču
sobota, 27. april 2024
08:00 Čistilna akcija, zbor pred GD Gradac
VečPosavje
petek, 26. april 2024
17:00 Osrednja občinska prireditev ob dnevu upora proti okupatorju in odprtje razstave likovnih del 34. otroškega likovnega extempora, OŠ Kostanjevica na Krki
sobota, 27. april 2024
10:00 Borčevska proslava, pri Domu krajanov Sromlje
nedelja, 28. april 2024
10:00 Osrednja občinska slovesnost v počastitev zgodovinskih dogodkov Malkovec 2024, pri Vinskem dvoru Deu Malkovec
ponedeljek, 29. april 2024
07:00 - 13:00 Krvodajalska akcija, ŠD OŠ Leskovec pri Krškem
torek, 30. april 2024
07:00 - 13:00 Krvodajalska akcija, ŠD OŠ Leskovec pri Krškem
Več28.6.2010 | 10:20 | M. M.
Samček rogača je lahko prepoznaven, saj ga »krasijo« ogromne, rogovju podobne preobražene čeljusti. Od tod tudi ime – rogač. (Foto: M. Vernik)
Bukov kozliček je temnosive barve, čokat in širok s po dvema črnima pegama na vsaki pokrovki (Foto: M. Vernik)
Samička alpskega kozlička odlaga jajčeca v posekan hlod. Zarod je vnaprej obsojen na propad, saj bo najverjetneje zgorel že v naslednji zimi (Foto: M. Vernik)
Tudi letos Zavod za varstvo narave prosi, da jim sporočite, če ste videli posamezne hrošče. Hrošči predstavljajo najštevilčnejšo skupino žuželk, v svetovnem merilu je opisanih okoli 350.000 različnih vrst, kar predstavlja 40 odst. opisanih vrst žuželk. Hrošči so uspešna skupina živali, naselili so skoraj vsa življenjska okolja, a je človek uspel poseči tudi k izgubljanju vrst hroščev. Največjo grožnjo predstavlja izguba življenjskega prostora, med katere sodita izsekavanje gozda in pomanjkanje starih debel. Značilnost hroščev je, da odrasle živali pogosto poseljujejo drugačna okolja kot njihove ličinke.
Hrošči so bioindikatorji oz. pokazatelji ohranjenosti nekega okolja. V svojem razvoju so vezani na odmrli ali odmirajoč les, zato nanje praviloma naletimo v raznodobnih gozdovih, z veliko odmirajočega lesa in dobro ohranjenim naravnim ravnovesjem. Zaradi naglih sprememb gospodarjenja z gozdom so se danes mnoge vrste hroščev v Evropi znašle na t.i. rdečem seznamu ogroženih vrst.
Že leta 2007 je Zavod za varstvo narave javnost prvič pozval, da prispevajo morebitna opažanja in s tem pomagajo raziskati razširjenost nekaterih vrst hroščev v Sloveniji, da bi strokovnjaki in država lahko bolje in uspešneje usmerjala potrebe v prostoru. Odziv je bil presenetljiv in akcijo so nadaljevali naslednja leta. Bralcem časopisov se lahko zahvalijo za skoraj 100 podatkov vsako leto.
Tako letos ponovno pozivajo, da jim posredujete podatke o pojavljanju katerega od naslednjih vrst hroščev: rogača, bukovega kozlička in alpskega kozlička. Če ste jih opazili, lahko ta podatek sporočite na Zavod RS za varstvo narave na tel. št. 02 333 13 75 (Martin Vernik) ali na elektronsko pošto martin.vernik@zrsvn.si.
Prosijo, da navedite vsaj naslednje tri podatke:
- natančno lokacijo najdbe (npr. hišna številka, koordinate Naravovarstveni atlas - www.naravovarstveni-atlas.si ),
- datum najdbe in
- vaše ime.
Zaradi možnih zamenjav bodo zelo veseli, če lahko dodate fotografijo opaženega hrošča. Ob tem še prosijo, da živali puščate v naravi, kjer ste jih opazili, saj potrebujejo le podatke in ne primerkov.
Podrobneje o omenjenih hroščih pa v priponki spodaj.
Hrošči, Zavod za varstvo narave[.doc](1 MB)
Slika 1: Samček rogača je lahko prepoznaven, saj ga »krasijo« ogromne, rogovju podobne preobražene čeljusti. Od tod tudi ime – rogač. (Foto: M. Vernik)
Slika 2: Samička rogača je manjša od samčka in nima »rogov« (Foto: M. Vernik)
Slika 3: Bukov kozliček je temnosive barve, čokat in širok s po dvema črnima pegama na vsaki pokrovki (Foto: M. Vernik)
Slika 4: Samička alpskega kozlička odlaga jajčeca v posekan hlod. Zarod je vnaprej obsojen na propad, saj bo najverjetneje zgorel že v naslednji zimi (Foto: M. Vernik)
Povezane objave
Ocene komentarjev