gospodarstvo

Kako izkoristiti slovenski les?

27.11.2014 | 14:15 | K. E.

Šentrupert - Društvo arhitektov Dolenjske in Bele krajine je sinoči v Deželi kozolcev v Šentrupertu pripravilo t. i. pravokotno mizo, na kateri so se predstavili gostje, ki se na različne načine ukvarjajo z lesom. Dogodek so poimenovali Zavezništvo za slovenski les.

Jože Prah

Vilma Bajt

Tina Semolič in Rok Avsec

Slovenija je namreč dežela gozdov, saj je ti pokrivajo kar 60-odstotno. Od tega je 20 odst. javnih državnih gozdov, ostalo je v zasebni lasti, in tako imamo pri nas več kot 400.000 lastnikov gozdov. Lesna zaloga v slovenskih gozdovih je 300 kubičnih metrov na hektar, kar je največ v Evropi. V enem letu zraste več kot sedem kubičnih metrov gozda na hektar, posekamo ga tri kubične metre, a lahko bi ga celo štiri, je o pomenu gozda povedal Jože Prah iz Zavoda za gozdove. Kako bomo posekali razpoložljivi les, ki ga danes ne moremo, in kako opraviti nego v gozdu, so zato izzivi, s katerimi se bo treba soočiti, meni Prah, saj danes v Sloveniji v zasebnem sektorju opravimo komaj 23 odst. nege gozda.

V sinočnji razpravi so izpostavili tudi nekatere druge vidike, s katerimi se soočajo v lesni industriji. »Vseh so polna usta o lesu. Ko pa pade odločitev, les, plastika, steklo ali kovina, se za les odloči le malo ljudi,« je povedala Vilma Bajt iz Mizarstva Bajt. Obdelava lesa namreč zahteva veliko dela, lesna industrija pa velike prostore ter veliko in drago opremo, zato leseni izdelki ne morejo biti poceni. »Tudi zato je propadla skoraj vsa slovenska lesna industrija, saj so les in njegovi izdelki popolnoma razvrednoteni,« je še poudarila.

Kako z novim lesenim produktom vstopiti na trg, je izziv, s katerim se soočajo oblikovalci, je povedal Rok Avsec iz oblikovalske skupine Ropot. Tina Semolič iz omenjene skupine je zato kot rešitev za lažjo pot izdelkov do končnih kupcev predlagala vzpostavitev skupne organizacije, ki bi pomagala oblikovalcem, da bi se lahko ustrezno predstavili in se tako prebili na trg. »Če bi želeli, da se naši izdelki izdelujejo industrijsko, je problem investicija. Treba je namreč dobiti večja naročila, ki jih na začetku sami ne moremo financirati,« je povedala. Tudi udeležba na tujih sejmih zahteva velike stroške, s skupnim sodelovanjem pa bi bilo bistveno lažje.

Prav v Šentrupertu, kjer so gostili sinočnjo razpravo, pa se še kako zavedajo pomena lesnega bogastva, saj so pred leti tam zgradili prvi povsem leseni vrtec v Sloveniji, svojo prepoznavnost so utrdili s projektom Dežele Kozolcev, zgradili so tudi kotlovnico na lesno biomaso, ki ogreva zapore na Dobu. Občina svojo vizijo nadaljuje z vzpostavitvijo Lesno predelovalnega centra na območju nekdanje vojašnice na Puščavi, priprave na gradnjo so že začele.

Gre za projekt, ki bo koristil tako tukajšnji les kot tudi njegov odpad, je povedal župan občine Šentrupert Rupert Gole. Drugi korak bo vzpostavitev t. i. Lesnega inštituta, ki bo inkubator novih idej na področju lesarstva, oblikovanja in arhitektur ter bo združeval tiste, ki želijo razvijati nove produkte in tehnologije. »Želim si, da zgodbo razvijemo tako, da bomo dejansko Slovenci s svojim znanjem predelovali svoj les in imeli tudi nekaj od tega,« je še poudaril.

Po sinočnji pravokotni mizi so sicer pripravili še razstavo lesenih produktov povabljenih gostov.

‹ nazaj